1. Ljudje s sladkorno boleznijo ne smejo jesti navadne hrane, temveč samo posebno hrano za diabetike.
To ni res. Sladkorni bolniki, tako kot vsi ostali, uživajo navadno hrano, le da morajo paziti na to, v kakšni količini v svoje telo vnašajo različna hranila (ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, itd.) kar je priporočljivo tudi za ljudi, ki sladkorne bolezni nimajo. Prav z (ne)ustrezno prehrano lahko močno vplivamo na potek bolezni.
Obstajajo tudi izdelki namenjeni predvsem diabetikom, ki jim olajšajo nadzorovanje diete. To so živila z nižjo vsebnostjo določenih hranil, umetna sladila,
2. Diabetiki ne smejo jesti čokolade.
Sladkornim bolnikom se ni potrebno povsem odpovedati sladkarijam. Potrebno je le omejiti uživanje sladkorja, ter da se v svojem vsakdanu naučijo prilagajati dieto in vnos zdravil, glede na potrebe. Tudi diabetiki si lahko privoščijo rezino torte ali košček čokolade.
Pravilno načrtovana prehrana je osnovnega pomena za obvladovanje sladkorne bolezni.
3. Diabetes je kužna bolezen, ki se prenaša po zraku ali na dotik.
Diabetes ni prenosljiva bolezen, kar pomeni, da se s sladkorno boleznijo ne moreš okužiti. Za sladkorno boleznijo zboliš zaradi kombinacije različnih dejavnikov tveganja: nezdravega načina življenja, dednosti in dejavnikov okolja.
4. Sladkorni bolniki ne morejo živeti aktivnega življenja.
Za aktivno življenje mora sladkorni bolnik, ki se zdravi z inzulinom ali zdravili, ki spodbujajo produkcijo inzulina v telesu, znati uravnotežiti količino zdravil, dieto in športno aktivnost, da ob športnem udejstvovanju ne pride do hipoglikemije.
Veliko število ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 se ne zdravi z inzulinom, temveč z oralno zaužitimi zdravili, ki ne povzročajo znižanja krvnega sladkorja.
Telesna aktivnost je pravzaprav nujnega pomena za nadzorovanje sladkorne bolezni, preprečevanje določenih zapletov, kot so srčno-žilne bolezni, in z kontrolo lastne telesne teže.
5. Zdravljenje z inzulinom pomeni, da ti je »spodletelo.«
Veliko ljudi je prepričanih, da je inzulin šele zadnja možnost po kateri diabetiki posegajo. Ob prvem diagnosticiranju je sicer možno, da se lahko krvni sladkor nadzoruje s pomočjo pravilne prehrane, telesne aktivnosti in oralnih zdravil. To je predvsem značilno za sladkorno bolezen tipa 2.
Pri sladkorni bolezni tipa 1 pa je zdravljenje z inzulinom pravzaprav potrebno že od samega začetka, saj ga trebušna slinovka več ne proizvaja. Tudi pri diabetesu tipa 2 sčasoma slinavka preneha proizvajati inzulin in potrebno je uvesti inzulinske injekcije.
6. Sladkarije povzročajo sladkorno bolezen.
Sladkor sam ne povzroča sladkorne bolezni, vendar povečuje verjetnost razvoja debelosti, ki je eden večjih vzrokov in dejavnikov tveganja za razvoj diabetesa. K debelosti poleg sladkorja prispeva tudi druga visoko-kalorična hrana in nezdrava »hitra«prehrana.
Zaužitje sladkarij in sladkanih pijač hitro dvigne nivo krvnega sladkorja, prav tako taisto naredijo tudi ostale jedi, ki se v krvi hitro razgradijo do molekul glukoze, kot so na primer testenine, bel kruh in riž.
7. Sadje je zdravo, zato ga morajo sladkorni bolniki jesti čim več!
Res je, da sadje vsebuje velike količine telesu potrebnih vitaminov in mineralov, vendar poleg tega sadje vsebuje tudi precej več sladkorja kot pa zelenjava, zato je pri uživanju sadja zelo pomemben že omenjen dietni plan in nadzor ravni krvnega sladkorja.
8. Diabetes je izključno človeška bolezen.
Tudi živali imajo lahko diabetes – sploh psi in mačke. Tako simptomi kot tudi vzroki za razvoj bolezni so podobni tistim pri človeku.
9. Sladkorna bolezen ni nevarna.
Diabetes je kronična bolezen, ki jo je lahko nadzorovati, vendar je zaradi nedojemanja sladkorne bolezni, kot resnega bolezenskega stanja, diabetes še vedno (posredni) vzrok večjega števila smrti kot jih povzročita rak in AIDS skupaj. Večina sladkornih bolnikov umre zaradi zapletov diabetesa – 2 od 3 sladkornih bolnikov umreta zaradi infarkta ali kakšne druge hude oblike srčno-žilnih obolenj.
Prav tako ni nujno, da je sladkorna bolezen smrtna. Potek bolezni je vedno bolj v rokah samih bolnikov, saj je za napredovanje bolezni potreben čas. S spremembo življenjskega sloga in pravilno rabo zdravil, je možno ustaviti oz. upočasniti potek bolezni.
10. Če imaš sladkorno bolezen, je večja verjetnost, da se prehladiš.
Diabetes te ne podvrže večji obolevnosti za nalezljivimi boleznimi, vendar je za diabetike priporočljiva posebna skrb ob prehladu ali gripi, saj je večja verjetnost za razvoj težjih komplikacij gripe.
Vir: Društvo študentov medicine Slovenije
