‘Plačaj eno, dobiš dve’ in podobne marketinške akcije lahko vodijo v to, da kupimo več, kot v resnici potrebujemo. In lahko, da zaradi tega tudi več pojemo – ker hrane nočemo zavreči. Ponavljane tega pa lahko celo vodi do previsoke telesne teže in debelosti. Ali pa preveč nakupljene hrane na koncu zavržemo.
Z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov, lahko vsi prispevamo k zmanjševanju zavržene hrane in živilskih odpadkov. Preberite nasvete za manj zavržene hrane!
Kupujmo le, kar res potrebujemo
Pri nakupovanju hrane je vredno upoštevati, da več ni nujno vedno bolje – odvisno od situacije, seveda. Vsekakor je koristno da, preden se odpravimo po nakupih živil, preverimo zalogo živil in si napišemo kaj potrebujemo. Prav tako ne nakupujmo, ko smo lačni, saj lahko zaradi tega kupimo več, kot potrebujemo.
Razumevanje oznak ‘porabiti do’ in ‘uporabno najmanj do’
Oznaka ‘porabiti do’ označuje datum, do katerega je živilo varno za uporabo. Po preteku tega datuma živila ne smemo uporabljati. Ta oznaka se uporablja predvsem na hitro pokvarljivih živilih, kot so denimo sveže meso, ribe, mleko in mlečni izdelki … Hitro pokvarljiva živila je smiselno kupovati sproti in v količinah, ki jih potrebujemo.
Oznaka ‘uporabno najmanj do’ pa označuje datum minimalne trajnosti, do katerega živilo ohranja pričakovano kakovost. Tudi po preteku tega datuma so živila, denimo suhi riž, testenine, leča … varna za uporabo, vendar pa njihova kakovost počasi upada.
Domače zaloge
Redno preverjajmo vsebino hladilnika, polic in predalov in v načrtovanje obrokov vključimo živila, ki se bližajo izteku roka uporabe. Ko shranjujemo nakupljena živila na police in v hladilnik, pa jih postavimo tako, da bodo živila starejša živila bližje in bolj vidna.
Če nam hrana ostaja, jo zamrznimo. Pride prav, kadar nimamo časa, da bi kuhali.
Plesniva živila
Vsaka plesen ni škodljiva. Denimo, trda živila, kot so siri, nekatera zelenjava (zelje, paprike, korenje, koleraba) in podobno, so varna za uživanje, ko odrežemo plesnivi del z nekaj neplesnive okolice. Mehka hrana s plesnijo pa ni primerna za uživanje, denimo kuhani ostanki hrane, mehki siri in drugi mlečni izdelki, marmelada, kruh, mehko sadje in zelenjava (jagodičevje, paradižniki, breskve …). V takšnih izdelkih se namreč spore plesni lahko širijo globje – so prisotni tudi tam, kjer jih ne vidimo.
Manj želeni deli živil
Z nekaj domišljije lahko uporabimo tudi nekatere dele živil, ki jih običajno zavržemo. Denimo iz nekaterih ostankov zelenjave, kot so denimo brokolijevi listi in stebla, lahko naredimo zelenjavno jušno osnovo. Iz prezrelih jabolk lahko naredimo čežano …
Česar pa zares ne moremo uporabiti, pa kompostirajmo: domač s hranili bogat kompost je odločen za gnojenje.
