Intervencije, ki podaljšujejo življenje

Foto: profimedia

Težava pri pljučnem raku je, da se simptomi začnejo kazati šele, ko je bolezen že v napredovalem stadiju, in se ga pogosto ne da več povsem pozdraviti.

Če je rak pljuč odkrit v zgodnjem stadiju, pa se ga lahko z radikalnim kirurškim zdravljenjem ali obsevanjem pozdravi. Kako torej bolezen odkrivati prej?

“Vzpostavitev programa presejanja pljučnega raka je kompleksen projekt, ki se ga ne da postaviti čez noč, ampak upamo, da bo vsaj pilotno zaživel v dveh letih,” pravi interventni pulmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. s Klinike Golnik. Kot pravi, so raziskave s pilotnimi projekti na svetovni ravni potrdile, da je presejanje za raka pljuč v določeni populaciji koristno, saj pomembno pripomore k odkrivanju raka pljuč v bolj zgodnjih stadijih in k zmanjšanj umrljivosti zaradi pljučnega raka.

Glavni kriteriji za vključitev v presejalne preiskave pljuč:

  • Starost nad 50 let.
  • Trenutni ali nekdanji kadilci, ki kadijo/so kadili vsaj dvajset let, vsaj en zavojček cigaret na dan.
  • Dovolj dobro zdravstveno stanje, da je posameznik zmožen prestati operacijo.

CT, ne rentgensko slikanje

Po besedah dr. Rozmana je v Sloveniji zadostno število ustreznih aparatov za računalniško tomografijo (CT), s katerimi bi se izvajalo presejanje. Dodaja, da bi lahko bili ozko grlo specialisti radiologije, ki bodo morali te posnetke pregledovati – pri vseh dobrih presejalnih programih je namreč zaželeno, da jih pregledata vsaj dva specialista.

Rentgensko slikanje ni dovolj natančna preiskava, da bi pokazala zgodnjega raka pljuč.

“V primerih, ko bo CT slika razkrila prisotnost tvorbe, bo treba opraviti dodatno invazivno diagnostiko, s katero se odvzame vzorec tkiva, da se ugotovi ali gre za benigno ali maligno tvorbo. To je nujno, saj je od tega odvisno ali se bo operativno odstranilo le tvorbo ali cel reženj pljuč z bezgavkami vred,” razloži sogovornik.

Pove tudi, da je diagnostični postopek za odvzem vzorca pri zgodnjem raku pljuč zahtevnejši kot pri večjih tvorbah, kakršne so pri bolj napredovalih rakih. “Na Kliniki Golnik ta diagnostični postopek že izvajamo,” pravi dr. Rozman. Zaradi zahtevnosti same preiskave, potrebe po izkušenosti operaterja, ki jo bo izvajal, in visoke cene tehnološke opreme, pričakuje, da bi se ta diagnostični postopek izvajalo v dveh ali največ treh centrih po Sloveniji.

Daleč najbolj uspešna intervencija, ki omogoča daljše življenje zaradi pljučnega raka, je prenehanje kajenja. Na drugem mestu pa je redno presejanje – predvidoma na dve leti.

Zakaj se ne bo presejalo nekadilcev?

Bistvo presejalnih programov je, da je korist večja od tveganja, poudarja dr. Rozman. “Pri resnih kadilcih je tveganje, da bodo tekom življenja zboleli za rakom pljuč do 10-odstotna. To tveganje je bistveno večje kot radiacijsko tveganje, kateremu je oseba izpostavljena pri obdobnih preiskavah s CT aparatom. Za nekadilce pa sevanje ob preiskavi predstavlja večje tveganje, kot je tveganje, da bi zboleli za rakom pljuč.” Za lažjo predstavo pove, da na leto človek dobi dva milisieverta sevanja iz naravnega ozadja, ob nizkodozni CT preiskavi pa med 0,5 do en milisievert.

Kaj lahko naredite za čim bolj zgodnje prepoznavanje raka pljuč, smo se pred časom že pogovarjali z onkologinjo Urško Janžič, dr. med.

Iskanje kandidatov za presejalni program

Ena od ovir pri vzpostavitvi presejalnega programa za raka pljuč je, kako najti vse kadilce, ki izpolnjujejo kriterije za vključitev, še pravi dr. Rozman. Kot potencialno rešitev omeni sistem referenčnih ambulant, v katero so poklicane osebe po dopolnjeni starosti 50 let. “Med pregledom v referenčni ambulanti, bi medicinska sestra lahko postavila nekaj vprašanj o kajenju, s katerim bi se opredelilo, ali oseba izpolnjuje kriterije za vključitev v presejanje. Seveda mora oseba na to pristati, da se lahko postopek izpelje. Izziv pa je tudi, da se bolnikom zagotovi take termine, da se bodo presejanja lahko udeležili. Ljudje v 50ih letih so še delovno aktivni, zato bi jim verjetno bolj ustrezali popoldanski termini.

Zgodba o uspehu iz sosednje države

V zaključku dr. Aleš Rozman pove, da so prvi nacionalni program presejanja v Evropi vzpostavili na Hrvaškem. “Gre za resnično zgodbo o uspehu. Program so vzpostavili v času, ko je svet zajela pandemija covida-19, ampak ga to ni ustavilo. Kandidati hodijo na presejalne preiskave, odkrivajo raka pljuč, poleg tega pa CT posnetke s presejalnega programa poskusno že uporabljajo še za presejanje drugih bolezni – za emfizematsko bolezni pljuč, za raka dojk in koronarno bolezen.

Vir:

  1. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9196057/
Avtor
Piše

Noemi Kandus

Forum

Naši strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja

Poleg svetovanja na forumih, na portalu Med.Over.Net nudimo tudi video posvet s strokovnjaki – ePosvet.

Kategorije
Število tem
Zadnja dejavnost
3,824
07.05.2024 ob 09:22
1,538
03.04.2024 ob 18:19
911
29.04.2024 ob 15:20
Preberi več

Več novic

New Report

Close