Pozdravljeni,

Stara sem 33 let. Dve leti sem brez kontracepcije in se ni prislo do zanositve (prej 10 let Cilest). Menstruacije so sedaj na 27-29dni. Sem 5 mesec na Klomifenu (prvic 5x1tab, potem 5x2tab), po ovulaciji pa jemljem Duphaston (1×1). Prva dva in cetrti cikel potrjena ovulacija z UZ. Tretji cikel ni prislo do ovulacije (potrjeno z UZ). Mozev spermiogram ni idealen (ste ga ze komentirali), a vseeno omogoca oploditev (jemlje Tokovit E 100 – vitamin E tocopherolum in Polfilin – pentoksyfiliny).
Ginekolog predlaga, da sedaj preverimo prehodnost jajcevodov.
1. S katerim posegom preverimo prehodnost?
2. Kdaj se priporoca poseg (menstruacije trajajo do 10 dni)?
3. Ali je potrebna hospitalizacija, 1 dan?
4. Kdaj po posegu lahko pricneva s spolnimi odnosi?
5. Kaj je HSC in HSG, zakaj se opravita?
6. Kaj priporocate vi, da se opravim(ziviva v tujini, kjer obiskujem G)?

Zahvaljujem se za odgovore in vas lepo pozdravljam, Alenka

duphastona ne poznam, ker pri nas ni registriran, dvomim pa, da katerikoli progesteron 1x dnevno zadostuje. Običajno se uporablja 2x ali 3x 1 tbl. meni znanih oblik progesterona.

Sicer pa:
1. prehodnost jajcevodov se preverja s HSG ali z laparoskopijo
2. poseg se opravlja po 5. dnevu menstruacije in po možnosti pred ovulacijo, če M traja predolgo pa jo je mogoče skrajšati tudi s KT
3. hospitalizacija po HSG ni potrebna, po laparoskopiji pa je običajna vsaj 1 – 2 dni.
4. po HSG se priporoča vsaj teden dni abstinence od spolnih odnosov, po laparoskopiji pa tudi, oziroma po občutku tudi dalj.
5. HSG (histero salpingo grafija ali prevedeno slikanje maternice in jajcevodov) je RTG kontrastna preiskava, pri kateri skozi rodila potisnemo za RTG žarke neprehodno snov, ki pokaže, če sta maternica in jajcevodi prehodni in če so okrog rodil večje zarastline.
6. ne vem. Če ne bo mogoče ugotoviti nič posebnega niti s HSG niti z laparoskopijo, do zanositve pa kljub temu ne bo prišlo v kratkem, ostane le še IVF, torej epruvetka.

Pozdravljeni,

najprej se vam zahvaljujem za izcrpne in hitre odgovore.
Duphaston, ki ga jemljen vsebuje 1 tab: 10 mg dydrogesterona. 20. dan ciklusa opravila test na progesteron: 82,25 ng/mL.
1. Ali to pomeni, da vseeno zadostuje ena tableta, ali mi vi se vedno priporocate 2-3 tab dnevno (ali vzamem vse hkrati)?
2. Ali je v ciklusu v katerem bi opravili HSG in laparoskopijo smiselno jemati klomifen?

Hvala za odg. in lep pozdrav.

V tem primeru gre za identičen preparat, kot je naš Dabroston, ki ga nosečnicam predpišemo 1 tbl. na 8 ur, torej 3 x 1 na dan do 13. tedna.
V ciklusu, ko se oprvlja preiskave (HSG ali laparoskopijo) zanositev ni ravno zaželjena, zato klomifena takrat ne dajemo.

Pozdravljeni,

zaradi bivanja v tujini sem tam tudi pred mesecem opravila Hsg.
Rezultati Hsg (moj prevod):
analiza je bila narejena s Foley, a, votlina maternice ni bila ocenjevana. Jajcevoda sta v obe strani prehodna, nerazsirjena. V casu posega je bila opazna izrazita asimetrija, prej se je napolnil levi jajcevod, na desni strani v manjsi kolicini, z izrazitim odporom se je obarval. Na koncu se je kontrast izlil v predmaternicje brez izrazitih “zbiralnikov”.
Kljub jemanju klomifena se nisem zanosila po vec kot dveh letih nezascitenih rednih spolnih odnosih.
1. Rezultat Hsg je OK, vase mnenje?
2. Ali je potrebno opraviti se laparoskopijo?
3. Ali ostane le se IVF?

Hvala za odgovor in lp.

predvsem manjka podatek o spermiogramu pri partnerju. Brez njega je težko zanositi. Če je ta v redu potem gre verjetno za nepojasnjeno neplodnost, ki jo po več kot 2 letih pri nas obravnavamo z IVF. Laparoskopija se ne zdi potrebna.

Spoštovani,

ali je za ugotavljanje vzrokov neplodnosti pomembno, v katerem delu ciklusa se opravi laparoskopija?

odvisno od tega, kaj nas zanima. Stanje jajčnikov po ovulaciji se vidi v drugem delu ciklusa, zarastline in endometriozo, PCOs ipd. pa lahko ugotavljamo in odpravljamo kadarkoli v ciklusu.

Zdravnica mi je omenjala predvsem prehodnost jajcevodov, ultrazvok pa je pokazal miom in cisto na levem jajčniku…

za to bi bilo morda bolje, če se laparoskopijo naredi pred ovulacijo, da ne bo dileme, kaj je cista in kaj kaj drugega v jajčniku, hkrati se bo dalo morda odstraniti miom in preveriti prehodnost jajcevodov.

Pozdravljeni,
S partnerjem dobro leto delava na ponovnem naraščaju, zaenkrat brez uspeha. Sprva so bile moje menstruacije zelo šibke in cikli malenkost dalši od 28 dni (to sem vam že pred časom opisovala v temi: http://med.over.net/forum5/read.php?19,6760559), potem se je jakost “znormalizirala”, cikli pa so se še malce podaljšali (cca 34-35 dni, max 37).
Na pregledu je ginekologinja izključila PCO (videla je vodilni folikel). Napotila me je na ultrazvočno preiskavo prehodnosti jajcevodov (mož pa gre še prej na spermiogram).
Po njenih besedah se zdaj ne dela več rtg preiskave, temveč z UZ. Ker na spletu o tem nisem ničesar našla, me zanima, kakšna je razlika
– v smislu “rezultatov” preiskave – se vidi z UZ kaj več/manj/enako)
– s stališča pacientke (predvidevam, da je UZ ugodnejši, saj se manj izpostavlja sevanju, ali je še kakšna pomembna razlika)
Zanima me tudi, če slučajno veste, kakšne so približno čakalne vrste? Partner ima spermiogram naslednji teden, G je rekla, da se lahko naročim, ko dobi izvide – torej, koliko časa se približno čaka na izvide spermiograma in kako hitro lahko pričakujem, da dobim datum UZ HSG?
Zanima me še naslednje: glede na to, da je G videla vodilni folikel (13.dan cikla), ali iz tega lahko sklepamo, da ovulacije so? Ali je pač možno, da do razpoka ne pride?
Hvala in lep pozdrav.

Spoštovani,

da bi se ne delalo več RTG histerosalpingografijo je neumnost, res pa je, da preiskava izgublja na popularnosti, pa v bistvu ne vem, zakaj. Očitno se vse pogosteje ginekologi raje odločajo kar takoj za laparoskopijo, kar pa vedno zahteva narkozo. Prednost RTG HSG je v tem, da ima boljšo dokumentarno vrednost (saj ostanejo nedvomno vsakemu jasne slike), poleg tega RTG HSG ne pokaže le prehodnosti jajcevodov ampak poleg tega tudi notranji odlitek maternice ter kar je še pomembneje “spill”, to je zadnja slika, katera vsebuje informacije o razlitju kontrasta po prosti trebušni votlini, kar daje dober vtis o morebiti prisotnih zarastlinah v okolici rodi. Te informacije UZ HSG ne daje. Lahko se sicer pogovarjamo, če je ta informacija nujna, ampak druga metoda za dosego istega cilja je potem le še laparoskopija. HSG z RTG je preiskava, ki zahteva vsaj uro časa in pa se jo dela v dnevno-hospitalnem načinu (vzame vsaj pol dneva), medtem ko se UZ HSG lahko opravi ambulantno. UZ HSG je zlasti primeren za hitro izvedbo v zasebnem sistemu, medtem ko se v hospitalnem načinu raje uporablja RTG način. Kako dolgo se čaka na posamezne preiskave žal ne vem. Bo najbolje, če vprašate kar sami v bolnišnici, kjer se namerava preiskavo opraviti. Tudi o vaši ovulaciji ne bi rad ugibal. Če se vidi vodilni folikel, ki sredi ciklusa izgine in imate redne menstruacije, potem gre sklepati, da ovulacije so.

Hvala za vaš odgovor. Očitno je v zadnjem ciklu ovulacija bila in se je končno vse poklopilo, saj sem včeraj zagledala magični + 🙂

🙂

Pozdravljeni, zanima me sledeče.

Za seboj imam dve biokemicne nosecnosti, ena potrjena z krvnim testom in ena zal ne.

Z partnerjem opravljava preglede v leoniscu.

– Hormoni normalni, spermiogram noremalen.

– starost 28let, trudiva se spoceti  ze slabo leto in pol.

– prvotno so mi predlagali pregled prehosnosti jajcevodov, katerega zaradi ponovne biokemicne nosecnostii  niso opravili ter predlagali histero-laparoskopijo. Termin so mi dodelili konec meseca maja.

Ker mi seveda zadeva ni dala miru, sem prehodnost jajcevodov opravila v zd Dravlje. Oba jajcevoda noramlno prehodna, brez posebnosti. Mnenje ginekologinje z katero sem seznanila z branjem dokumentacije, da se ji omenjena operacija ne zdi smiselna glede na to, da sem zadevo opravila ambulantno.

Rečeno mi je bilo, da ima zenska po tovrstnem pregledu v naslednjih mesecih, največje moznosti za zanositev.

Poraja se mi uprašanje ali, bi bilo pametno operacijo zamakniti za kaksen mesec, dva in se poiskusati  spontano zanositi, ali ne.

Zanima me prav tako, katere zadeve se pri histero in laparo ugotavljalo, katere z pregledom prehodnosti jajcevodov pa nebi bilo  mogoce ugotoviti.

Lp hvala

Spoštovani,

neposreden ogled maternične sluznice in okolice notranjih rodil pokaže lahko zarastline, žarišča endometrioze, sum na adenomiozo, kronično vnetje maternične sluznice ipd., česar z UZ in prehodnostjo jajcevodov ni mogoče ugotoviti. Sicer pa 2x zapored neuspešna nosečnost ni niti kaj tako zelo posebnega. Neuspešnih je namreč meed 10 in 15% zaznanih nosečnosti, odvisno s kako občutljivo metodo jo zaznavamo.

Pozdravljeni, se zahvaljujem za hiter odziv,  in hvala za sirso podano razlago. Ste vi mnenja, da z laparop in histero se pocakam, glede na to da dve neuspesni nosecnosti sta se dokaj obicajni.

hvala

ne vem. Vse skupaj je bolj stvar dogovora kot kaj resno medicinsko indiciranega.

Pozdravljeni, ponovno se javljam po opravljeni laparo-histero posegu, in me zanima ali imam glede na izvid sploh kaksne moznosti spontane zanositve.

Pregledamio zgornji abdomen, ki je brez posebnosti. Pregledamo malo medenico, vidna cvrstejsa zarastlna s posteriorne stene na del prilezenega crevesja, vidne perituarne adhezije obojsestransko adneksalno. Naredimo adheziolizo zarastlin za uterusom, ki jo esidiramo in pošljemo na Hp. Ob testu prehosnosti jajcevodov vidno obarvanje obojestranskih jajvecodov, minimalno iztekanje modrila. Naredimo adheziolizo levega in desnega jajcevoda, nato bliateralno fimobrioplastiko. Po opravljeni fimo. ob testu prehodnosti jajcevodov modrilo jasno izteka obojestransko, desna tuba deluje bolj prizadeta od leve, zaenkrat se za tubekomijo ne odločimo. Naredimo lavazo, kontrolo hemostaze, ki je ob koncu posega primerna.  V primeru, da v 6 mesecih ne pride do spontane zanositve, svetujemo vkljucitev v OBMP.

Se opravicujem za dolg zapis, vendar  vas iskreno porsim za mnenje, bojim se in sem v strahu kaksne moznosti sploh imam, predstavili so mi, da je naceloma spontana zanositev skoraj pa nemogoca.  Imam tudi neizmeren strah do izven maternicne nosecnosti.

Pred casom imela dve biokemicni, in zazeljeni splav umetno prekinjen leta 2015.

Hvala in Lp.

Spoštovani,

očitno sta bila oba jajcevoda prizadeta po nekem pelvičnem vnetju (infekciji) v preteklosti in kar je bilo mogoče, so popravili (fimbrioplastika, prebrizganje tub). Na koncu posega sta bila kot kaže, oba jajcevoda prehodna, če boste tudi primerno delovala, pa bo treba počakati. Obstaja nekoliko večje tveganje za izvenmaternično nosečnost kot sicer, ampak se vseeno splača poskusiti.