Najdi forum

dojenje in zanositev

ŽIVJO,

kakšne so vaše izkušnje z dojenjem in zanositvijo?
Samo dojenje menda ni 100% zaščita.
Z možem se poigravava z mislijo, da bi bilo čisto o.k. če bi spet zanosila.
Je bolje počakati toliko, da bo hčerka dopolnila vsaj eno leto, ali pa ni nič hudega če se prepustiva toku?
Kaj menite?

Špela

Zanosila sem s pet-mesečno hčerko pri polnem dojenju in brez predhodne menstruacije.
Nina

Živjo Špela – tako . v Otrku in družini sem ravno pisala o tem, kdaj je čas za drugega otroka – že zaradi izčrpanosti tvojega telesa se splača po nasvetih zdravnikov počakati najmanj dve leti – prva nosečnost in dojenje sta namreč dodobra izpraznila tvoje rezerve. Tudi dojenje med drugo nosečnostjo je izredno vprašljivo, ker te to še dodatno izčrpava, ni pa prav nobenega dodatka, ki bi vse potrebe telesda pokril v zadovoljivi meri- Saj tu ni nevarnosti za zarodek, ta si vzame, kar potrebuje, tvoje telo pa počasi hira.
Imam pa drugo izkušnjo – moja prijateljica ima doma zdaj 18 mes. punčko in 5 tednov starega sinčka. Ni kaj so prav luštkana familijica, vendar frendica priznava, da je zelo naporno. Že med nosečnostjo, ko ni mogla več dvigovati svoje hčerkice ji je bilo zelo hudo. Že od začetka druge nosečnosti hodita vsak dan k njej tašča ali njena mama, da poskrbita za punčko, skuhata, pospravita, počistita po stanovanju, da se lahko ona bolj poosveča drugemu otroku – pa je še vedno nenehno utrujena…
Ne vem, moram priznati, da mi je kar všeč, da imam trenutno samo enega, zato, da se lahko vsak trenutek, ki ga imam, posvetim njemu. Da ga lahko brez pomisleka dvignem, tekam za njim po stanovanju, plavam po parketu (to je zdaj nova finta), pečem piškote (in potem počistim po stanovanju, ki je polno moke, testa, lešnikov…)
Saj ne rečem, da me ne mika – uh, z veseljem bi imela še enega. A moj prvi sine je zelo azhteven, predvsem pa poln energije in včasih ne zaspi tudi do polnoči ne – še tako mi zmanjkuje časa zame…
A ja, če ti je slučajno šinilo v glavo, da je tvoje prvo dete tako zelo pridno in spi celo noč in tako naprej – prijateljičina punčka tudi. Je pa zato sinek zamenjal dan za noč in spi cele dneve ter ima cele noči očke odprte na široko in niti pod razno neče v posteljici ležati. V bistvu ji v tem hipu čisto nič ne zavidam, k sreči vse tegobe minejo (še prehitro, bi katera mamna rekla)
Mimogrede še – na izbiro za kontracepcijo imaš kondome in maternični vložek ter mirelo (to je hormonski matrernični vložek, ki deluje le lokalno, torej ne vpliva na mleko pri dojenju kot tablete).
T.

Če meniš, da si telesno in psihološko pripravljena na še eno dete, ne vidim ovir…meni ni namreč do zdaj niti na misel hodilo, da bi se odločila za še enega dojenčka…tudi moja fantastična ginekologinja se je strinjala z mojo odločitvijo, da počakamo z naslednjim dojenčkom malo dlje…če pa sta želja in pripravljenost prisotni…:-)

Za dojenje pa drži, da ni zanesljiva zaščita.

Pozdrav,
A.

Drugič sem zanosila, ko je imela hčerka 11 mesecev. Druga nosečnost je bila bolj naporna, ker si še nisem opomogla od neprespanih noči, ko pa smo imeli dojenčka, je bila k sreči starejša ves čas v vrtcu, saj mi je bil do do sinovega 7 meseca velik problem imeti sama oba samo 2 uri! Sin se je namreč neprestano dojil ali pa crkljal v naročju, hčerkica pa je bila ravno v obdobju, ko je plezala po stolih in vsepovsod in sem bila ves čas v strahu, da bo padla (in tudi je včasih).

Po drugi strani pa zaradi majhne razlike ni bilo ljubosumja in ko smo prebrodili tisto najhujše obdobje, je bilo v redu. Zdaj se krasno igrata skupaj – kot vrstnika.

Mamice, hvala, enkratne ste!

Vaše odgovore bo prebral še mož, menim da bodo tudi njemu dali misliti.

Tinkara, kako dobro me poznaš; ravno to je; punčka je tako pridna, da si človek zaželi vsaj še dva taka dojenčka. Kar se zaščite tiče, že četrto leto uporabljava spet nepopolno metodo “Pazi”, vendar se je obnesla, dokler se nisva odločila za dojenčka.

Želim vam en lep sončen dan in vas lepo pozdravljam, Špela.

Tudi jaz sem še dojila, ko sem zanosila, fantičeka je bil star 16 mesecev. In sem imela M neredno in komaj 2x. Dojila sem še prve tri mesece nosečnosti potem pa prenehala, ker sem komaj še živela. Bila sem tako utrujena, da sem kar jokala od nemoči in nisem vedela kaj bi sama s sabo, da bi se le postavila na noge in npr.:skuhala vecerjo. Prvorojenca sem s težkim srcem odstavila, čeprav je bilo dosti lažje, kot sem mislila in počutje se je nemudoma izboljšalo.
Razmisli, ker cela kombinacija res ni enostavna ne fizično ne psihično. Sama sebe, tvojo deklico in moža najbolje poznaš. Vsi ste dejavniki, ki bodo vplivali nate med nosečnostjo.
Veliko sreče!
Eva

Še malo se oglašam, ker prej nisem mogla končati. Načrtovanje drugega (ali naslednjega otroka) je močno odvisno od psihofizičnega stanja mamice. Meni je bilo sicer nekaj časa po drugi zanositvi strašansko slabo, niti pomislila pa nisem, da bi bila lahko noseča (sem pripravljala kar testament). Ko sem po 3,5 mesecih nosečnosti vendarle ugotovila, da sem noseča, sem bila skoraj v trenutku zdrava. 14 mesečna razlika med hčerkama pri nas ni predstavljala nikakršnega problema. (Sem se že četrti dan po drugem porodu sprehajala po BTC-ju, saj je bil tako lep prednovoletni čas).Je pa res, da sem se vedno precej aktivno ukvarjala s športom in da sem si vedno zamišljala, da bom imela med otroki čim manjše starostne razlike. Tudi to je res, da je bila prva hčerka izjemno nezahteven dojenček. (Če bi se prvi rodil sin, bi bil verjetno še sedaj edinec, pa ima že 4 leta).
Edino kar je šlo na račun druge nosečnosti, je bila prejšnja prekinitev dojenja prvorojenke, ki sem jo v devetem mesecu prenehala dojiti.
Nina

Samo glede tega, če je dojenje dobra zaščita: moja kolegica je rodila dvakrat (!!!) v istem letu – prvič januarja in drugič decembra! Mali dve sta pa kot dvojčici : )

LP, Simona

New Report

Close