PUNCE – KAVICA!!!
En lep pozdrav vsem in ker se z nekaterimi že dolgo nismo “pogovarjali” tudi krasno leto, ki je pred nami.
Kako so kaj vaši navihančki? Ste bili kaj bolni, ste kaj nagajali, ste pogruntali kakšno novo finto???
Lepo, da smo spet skupaj! Ste pridne ali bolj počasi stopate v nov delovni teden, mesec, leto?
T.
Dobro jutro tudi tebi!
Jaz sem danes prvič po 14 dnevih na del. mestu in zasipana za delom, tako da sem samo malo pokukala, kaj se je dogajalo teh 14 dni.Praznovali smo bučno, najprej sinov rojstnio dan in potem še novo leto. Zdravi smo hvala bogu bili, saj bi bilo kar škoda, če ne bi bili, ker smo silvestrovali v Čatežkih in bi tako bili prikrajšani za norenje po toboganih in podobnih stvareh.Škoda, ker je pa talepši del pogorel.Pod nujno smo morali nasi se ne dvoletnici kupiti rokavčke, za katere pred časom še slišati ni hotela in bila je res prava ribica (riba je po horoskopu).Tako preživeli smo, zdaj pa novim zmagam na poti, že čez mesec dni bomo spet žurali, ker mene in mojega moža čaka ena okrogla številka roj. dne. Naporno leto, ni kaj.
Mene čaka šele 27 leto, pa se mi že zdi, da je vse skupaj nekam ušlo. Tudi mene čaka naporno in razburljivo leto – zdaj (18. jan.) imam izpit iz Retorike (bukla je tako velika in težka, da bi z njo lahko koga ubil), potem pa še nekaj manjših, potem pa diploma in pripravništvo (če bom imela srečo) in tako naprej. Pa še kakih 10 kilogramčkov mora iti dol – ena od mojih novoletnih odločitev.
Bodi v sončku!!!
T.
Jaz sem ravno od malice, sem pojedla samo polovico porcijo od običajne, a mi se kar nekaj manjka.Tile prazniki so res obup, še posebej zame, ko tako rada kuham, pa pripravljam in potem tudi pojem. Drugace pa moram povedati, da so po drugem porodu kilogramcki šli dol kar sami od sebe.Zdaj sem dobila kakšnega nazaj, ko sem nehala dojit.Kako bo sele po tretjem? (ha ha ha)
Mene čaka 28 leto, ki pa se je začelo kar lepo moram priznati.
Kar se pa kg tiče:
Čeprav sem v zadnjih treh mesecih lanskega leta uspela spraviti dol 8 kg (prišla sem na težo pred nosečnostjo) in jih čez praznike obdržala (!!!) imam še enkrat toliko pred seboj. Tudi meni je to eden izmed ciljev. Eden je tudi, da bomo jedli več zelenjave! Ha, ha, me zanima kako bom prepričala moža, kateri še vedno pravi, da je najboljša zelenjava “šnicl”.
Sicer pa bo letošnje leto kar naporno. Na vidiku imamo eno 60 letnico, 2 x 50 letnico in dve poroki. Uf to bo zabav in hraaaaneee (se bomo pač morali štopat pa seveda tudi grešit).
Pozdrav,
Miša
Pozdravljena Tinkara!
Malce smo te pogrešali in prav lepo te je spet slišat. Leto, ki je pred nami je seveda polno pričakovanj, saj kot frišni starši res ne vemo, kaj nas čaka. Tudi meni leta bežijo proti šestindvajsetim in nekako se trudim slediti zastavljenim ciljem.
Med vrsticami sem zasledila, da še študiraš, zato me zanima, kako ti uspeva in te prosim za kakšen pameten nasvet. Kako uskladiš študij, službo, materinstvo…
Uspešno in vedro v letošnjem letu, zdravega humorja in optimizma pa ti po tvojih izjavah sodeč nikoli ne zmanjka:)
Pety
Pozdravljene punce!
A prav slišim, da nekaj nad leti stokate, al kaj??? Pa saj ste same smrkljice … 27, 28, … kaj bi šele me ‘ta stare’ mogle rečt … ha, ha … No ja, mene letos dohiteva 35, pa se še kar nisem prav zresnila, še posebej, ko se s hčerko (15 m) po vseh štirih plazim po tleh, potem pride še mož, pa se vsi skupaj valjamo in režimo in sploh se imamo super (seveda sva zvečer oba fuč, brez kondicije hi, hi) …
Glede kilaže pa zaenkrat nimam težav, saj sem že iz porodnišnice domov prišla s staro težo (zredila sem se 8 kg, hči pa je imela 3600 g in 52 cm). Je pa moja sestra čisto drug kaliber, se ji vsak grižljaj pozna in dva poroda …. Lani je po vseh možnih dietah, ko se je več nazaj zredila kot pa prej shujšala, uspela shujšati za 15 kg, predvsem s kombiniranjem živil (beljakovine, OH …). Pridobljeno kilažo zaenkrat uspešno vzdržuje. Zato potihem občudujem vse, ki se odločijo shujšati in da jim tudi uspe. Srečno tudi vam!
Natka
Joj, kako je to težko!!! Uskladiti študij in otroka namreč. Nič ne rečem, sama sem se odločila za otroka v času študija, ker sem bila prepričana, da bom imela več pčasa zanj. In ga imam res, kadar pač ni čas za kakšen izpit. Veliko se ukvarajm z njim, z dadijem (očijem) smo veliko skupaj, se igramo, beremo, skratjka vzgajamo pravega malega genija, hi, hi!
Se pa prav zdaj učim za zelo težek in obsežen izpit, katerega knjiga je velika ko biblija, pa še znati jo moram ko biblijo. Veš kako težko je učiti se zaprta v spalnico, ko izza vrat slišim malega, kako veselo prepeva Čebelico Majo in se hihita in zabava z možem, pa bi bila rada še jaz z njima.
Je pa moj urnik natrpan. Zdaj grem na intervju, potem se grem pa v knjižnico učit, ob 15. uri pa po malega v vrtec. Zvečer bo (upam) šel spat okoli 22. ure, malo bom z možem, ta bo šel spat, jaz pa spet za knjige. A se tolažim, da bo tudi ta izpit (uspešno upam) minil in bomo spet malo več skupaj.
Tudi ti študiraš? Če še nimaš dojenčka, ti priporočam, da zdaj malo stisneš zobe in se čimbolj vržeš v knjige, ker v prvih mesecih po rojstvu ne boš imela časa. Takrat je čas za spoznavanje novega bitja, ne pa za knjige! Zato, zdaj pljuni v roke, da bo potem čim manj pritiska in se boš imela s štručko bolj fino.
T.
En novoletni pozdravček vsem!
Vesela sem, ko berem, da ste še nekatere razpete med materinstvo in študij. Tudi jaz sem se namreč odločila končati svoje izpite, ko mi je ravno država podarila še eno leto “starega” višješolskega študija, pa me je kar groza. Tudi sanja se mi ne, kam naj v svojem urniku potisnem študij.
Ko pridem iz službe, in pridem šele okoli polpetih popoldan, če sem res hitra, mi ostaneta samo še žalostno kratki dve urici in pol z malo, preden jo dava spat. Potem pa še najnujnejše pospravljanje, in padem okoli. Ob večerih sem tako utrujena, da verjetno ne bi uspela prebrati niti ene strani študijske literature, ne da bi ob tem zaspala :((
No ja, nekako se bo treba znajti, bi rekla. Veliko študijskih uspehov vsem želim.
Pozdravček,
Andreja
Ja, tud nas čaka ogromno v tem letu: oba z možem bova (tako kot pri hali) dopolnila 30, potem nas čaka selitev iz 36 m2 v hišo, ki jo trenutno preurejamo, pa bratova poroka in dojenček (nečak ali nečakinja) in upam veliko lepih trenutkov z našim dvoinpolletnikom. Morda se konec leta z možem odločiva še za enega družinskega člana…
Srečno vsem.
Andrea
Ja, tudi pri nas je od celega leta (in službe, ki bo ali ne bo) odvisno še, ali bomo imeli še enega družinskega člana ali ne. Oziroma, ali bo imel s vojim bratcem 4 leta razlike ali več. No ja, bomo videli, v tem hipu me pravzaprav borba z začetnimi meseci s krči, neprespanimi nočmi in napornimi dnevi niti ne mika preveč. Moja prijateljica gre zdaj skozi to s vojim drugim otrokom (pa še dojenje ji nagaja) ki je zamenjal dan za noč in moram priznati, da zelo sočustvijem z njo. Pravzaprav mi je kar fino, tako kot smo zdaj.
T.
No krasno, jaz se tudi učim in sem na študijskem dopustu. Delam namreč doktorat in imam jutri izpit iz spektoskopskih metod. Seveda vidite, kaj počnem: sedim pred računalnikom, katastrofa. Čez 14 dni imam še dva izpita in čez 1 mesec četrtega. Vmes grem smučat za 1 teden, po četrtem izpitu pa še za 1 teden. (Bom poleti praktično brez dopusta). Mariša ima stalne treninge, konec tedna tekmo, Zala sanja o mehiškh nadaljevankah; Aljaža so, hvala bogu, zaenkrat spustili napadi trme, mož je pa tako in tako kar naprej dežuren. Tudi zame bo to leto zelo naporno, ker se spomladi selimo v večje stanovanje. Vsem, ki študirate, želim čim več vztrajnosti in držite pesti!
Vse najlepše pozdravljam!
Nina
Ja ob silnem “navdušenju” sem pozabila na našo hiško, ki bo če bo vse po sreči letos vsaj pod streho.Upam, da bomo dobili kakšen ugoden kredit, če katera ve za kakšno dobro varianto – kolikor je pač lahko kredit dober- se priporočam. Naju pa z možem drži, da bi imeli še kakšnega novega člana v družini, vsaj potem mogoče, ko bo hiša proti koncu.Kaj pa vem, kako se bodo stvari še zasukale!
No naj se pridružim klubu mamic ki študirajo. Jaz sem pa letos vpisala magisterij in ne vem kako mi bo šlo. Imam majhno težavico zraven sem samohranilka in živim v garsonijeri za katero moram vrniti partnerju polovico denarja.
No, toliko, težko mi je uskladiti službo, obveznosti s punčko in študij. Ampak sama sem se odločila, sama plačala in bomo videli, upam da mi bo šlo nekako. Upam da boste še kaj pisale na to temo, malo za spodbudo!!!
(prvi izpit imam 29. januarja, pa me je groza…….)
lp
No naj se pridružim klubu mamic ki študirajo. Jaz sem pa letos vpisala magisterij in ne vem kako mi bo šlo. Imam majhno težavico zraven sem samohranilka in živim v garsonijeri za katero moram vrniti partnerju polovico denarja.
No, toliko, težko mi je uskladiti službo, obveznosti s punčko in študij. Ampak sama sem se odločila, sama plačala in bomo videli, upam da mi bo šlo nekako. Upam da boste še kaj pisale na to temo, malo za spodbudo!!!
(prvi izpit imam 29. januarja, pa me je groza…….)
lp
No naj se pridružim klubu mamic ki študirajo. Jaz sem pa letos vpisala magisterij in ne vem kako mi bo šlo. Imam majhno težavico zraven sem samohranilka in živim v garsonijeri za katero moram vrniti partnerju polovico denarja.
No, toliko, težko mi je uskladiti službo, obveznosti s punčko in študij. Ampak sama sem se odločila, sama plačala in bomo videli, upam da mi bo šlo nekako. Upam da boste še kaj pisale na to temo, malo za spodbudo!!!
(prvi izpit imam 29. januarja, pa me je groza…….)
lp
Lepo pozdravljene, študentke! Vsa vas zares občudujem, saj to ni mačji kašelj poleg družine! Od kod dobite dodatno dozo energije, mi ni čisto jasno, sploh pa naša Nina, ki je prav neverjetna, saj ste brale tudi njene smučarske dogodivščine, kajne? Kapo dol, Nina.
Jaz sem od svoje diplome naprej naredila samo en izpit in to šoferski, se pa pogosto udeležujem obveznih seminarjev, kar mi vedno bolj povzroča muke.
Moj oče si je zelo želel mojega magisterija, pa je žal prej umrl. Pa saj ga ne nameravam narediti, nimam pravega motiva.
Vam pa iz srca želim obilo študijskih uspehov in sploh…
Lenja
Po vsem prebranem sklepam, da se da! Potrebujem torej koš dobre volje in vztrajnosti. Naj ti povem, da imam 15 tednov starega malčiča, ki me zaenkrat zahteva celo (dojenje, krčki, počasi zobeki…) in o študiju še razmišljam. Imam namreč zlatega moža, ki mi je pripravljen to omogočiti, zato je vse odvisno od moje dobre volje. Imamo le majcen problemček, saj je očka veliko v službi, babice so daleč stran in veliko logistike bo potrebno, da bomo vse izpeljali.
Pety