Pozdravljeni!

Zanima me vaše mnenje glede dojenja proti koncu enega leta. Sama imam fantka starega 10,5 mesecev in se še dojiva. Do nekako 7 meseca se je skoraj samo dojil, druge hrane ni maral. Takrat sva se dojila na dve uri. V knjigah prebiram in tudi pediatrinja mi pravi, da bi se moral dojiti le še dvakrat – zjutraj in zvečer. Moj sinek pa bi se dojil še cel ljubi dan. Za drugo hrano mu ni preveč, le pri babici je, pri meni pa ima vedno raje dojko. Tako se še vedno dojiva po sedemkrat ali pa tudi več (odvisno kako je ponoči in zjutraj) na eno stran.

Zanima me kakšne izkušnje in mnenje o tem imate ve. Sama mu na silo ne mislim jemati dojke, ko pa ima to rad, da se kar “reži” ko jih zagleda.

LP, Marjana

Sama sem pristašica dojenja in svojega 9 mesečnega sinčka še vedno dojim. Tudi moja pediatrinja mi je svetovala naj ga dojim zjutraj in zvečer. Moj mali brez dojenja ne more zaspati, zato ga dojim še čez dan preden gre spat. Se pa močno trudim, da bi ga naučila zaspati brez pomoči dojke, ampak zaenkrat večinoma brez uspeha.
Dojenje dvakrat na dan se mi zdi v tej starosti primerno, ampak 7krat na dan pa ne. V tem obdobju otrok potrebuje še kakšno drugo hrano. Mleko pač ne vsebuje vsega, kar otrok sedaj potrebuje. Pa tudi ti boš postala otrokova sužnja, če ne boš prekinila s tem crkljanjem. Če tvoj otrok pri babici lahko je gosto hrano, pomeni, da se hoče pri tebi samo crkljati, ker ve, da bo dojko vsakič, ko jo bo zahteval tudi dobil. To crkljanje ni prav nič napačno, ampak malo prepogosto verjetno pa le je.
Samo moje mnenje.

Nataša

Kar tako naprej! Sama imam dva lumpka, enega še vedno dojim, pa je star že 17 mesecev. Prvega sem dojila 22 mesecev, dokler mi ni nekega dne sam rekel, mami, zdaj mam pa dost :).

Pri nas je vsa načrtna dejavnost okrog dojenja, dajanja na kahlico in podobno odpadla in je vse prišlo kar samo od sebe, brez kakšnega posebnega prepričevanja in zgubljanja živcev…..

Tako bom rekla -tako malo časa nam je dano, da so otroci tako mali in tako čisto naši, zakaj ne bi v tem času predano uživali, zakaj si moramo že tako zgodaj postavljati norme in načela, ko pa otroci sami tako dobro vedo, kaj je prav in dobro zanje……Samo prisluhniti jim je treba, pa bo vse dobro…..

Lep dan vsem skupaj!

Popolnoma se strinjam z Manjo. Otroke je treba poslušat in ne razne pametne glave, ki ne poznajo vašega otroka. Mojega malega sem dojila 12 mesecev in bi ga še dlje ampak mi je točno za svoj rojstni dan zvečer odkimaval in govoril ne, ne, ko sem mu kot vsak večer ponudila dojko. Ponovno sem poskusila ponoči, ko se je zbudil, pa mi je ponovno odločno pokimal ne. Vse je prišlo samo od sebe. Najbolj mi gre na “živce” toliko in toliko krat na dan. Tudi moja kolegica se ful obremenjuje s tem. Njena ta mala je stara 4,5 mesece in vsak dan mi pove, da se še vedno dojita 8 krat na dan in ne 6 krat ko to piše v knjigi – katastrofa.
Je pa res, da mora otrok ob tvojem mleku v tej starosti dobiti tudi kaj drugega!

Veliko užitvkov ob dojenju še naprej!
Pozdrav,
M.

Se strinjam z Majno in Mišo. Priporočam ti knjigo Ksenje Šoster Olmer Dojenje in materinstvo iz srca. Zame je bil najboljši stavek in vzpodbuda, da dojenje poteka dokler sta oba, mama in otrok, s tem zadovoljna.

Tudi sama sem sina dojila več kot 22 mesecev, vendar le še ponoči, ker spi pri nama, čez dan je jedel vse po vrsti. Potem smo ga od dojenja odvadili tako, da je šel za teden dni z babico na počitnice v MS, kjer je blazno rad, ko pa je z babico, pa je itak vedel, da “nune” ni. Odvajanje je šlo brez težav, ko me je ponovno videl, je sicer “nuno” omenil, pa sem mu rekla, da so “bubane”. Še zdaj kdaj poboža dojko in reče, da je “boga boga”, ker je “bubana”.
Morda je sedemkrat na dan je malce preveč za to starost. Poskušaj dojenje in njegov pomen zmanjšati na to, da se samo pocrkljata po obroku, da pa dojenje ni več pravi obrok. Tako bo kmalu otrok opustil dojenje čez dan, ker bo pač sam jedel drugo hrano do sitega, zjutraj in zvečer ter ponoči pa se še kar pocrkljajta, vendar poskušaj to zjutraj neraditi pred zajtrkom, zvečer pa po in ne namesto večerje. Otrok v tej starosti že potrebuje hranilne snovi iz prave hrane, mleko je za zdrav razvoj že premalo.
Poznam primer (srečali smo se na morju), ko je otrok drugje jedel vse po vrsti, normalno funkcioniral v vrtcu, ko pa je prišel domov, je bila na sporedu samo mamina dojka. Nič drugega ni hotel dati v usta, kot le piti mamino mleko. Kaj so tisti starši potem naredili (fantek je bi star več kot dve leti), mi ni jasno, jaz pa sem ga poskušala večkrat nahraniti tako, da sta z očijem prišla k nam na kosilo ali večerjo, da je potem vsaj kaj pametnega spravil v usta.
Sem zagovornica dojenja, otroku nikoli nisem postavljala nekih urnikov, dojila sva se po potrebi, hkrati pa se zavedam, da pri 1 letu ali malce kasneje mama mora biti tako močna, da postavi svoja pravila, sicer jo bo otrok kmalu začel izkoriščati.
Ali se morda motim? dveletniki so že zelo prebrisane osebice, trmoglavost in in izsiljevanje pa sem pri mojem sinu pričela doživlajti že pred 1. rojstnim dnevom.
T

Moj sin je star dve leti in se doji samo še zjutraj, ko se zbudi, in včasih ponoči. Strinjam se s predhodnicami, da je treba najprej prisluhniti otroku in ne knjigam. Za to starost se mi 7x na dan ne zdi pretirano, res pa je, da ga je dobro spodbujati, da bo jedel tudi “ta zaresno” hrano, razen če so mu ugotovili kakšne alergije. Naj to stori očka ali kdo drug, če gre. Jaz si ne bi delala preveč skrbi, če fantek normalno napreduje v teži in če je zdravnica zadovoljna. Tudi naš dečko se je pri desetih mesecih še precej dojil in mu je bila druga hrana bolj za zraven. Če smo ga hoteli na vsak način pripraviti do tega, da bi pojedel še kaj drugega, smo naleteli na hud odpor. Potem smo ga pustili, da je jedel, kolikor in kar je hotel (v razumnih mejah). Kmalu je ugotovil, da je tudi druga hrana enako okusna in zdaj jé praktično vse po vrsti. Mislim, da se nam vse preveč mudi, da bi naši otroci shodili, jedli gosto hrano, šli na kahlico, spregovorili… in ne vem, kaj še vse, hkrati pa pozabljamo, da bodo majhni tako kratek čas in da bi morali ta čas znati bolj ceniti in sprejeti otroke takšne, kakršni so. Pa ne mislite, da sem jaz kaj drugačna. Tudi meni se je vedno nekaj mudilo in se mi še včasih.

Zimski pozdrav vsem in upam, da ni še nobenega zamedlo,

Tinka

Otrok se z dojenjem pri materinih prsih ne le hrani, ampak tudi pomirja. Vse do četrtega leta potrebuje sesanje, da se pomiri. zakaj vlečenje dude preko dneva sprejemate kot primerno, sedemkratno dojenje pa ne? Tudi če se doji sedemkrat na dan , s tem ni nič narobe. Tako majhnega otroka se ne da vedno pomiriti samo z besedami in mu več pove dotik kože, okus materinega mleka in dojke.
S CRKLJANJEM PRI MATERINIH PRSIH NI NIČ NAROBE.to je povsem naravno.

Vse lepo in prav. Tudi sama dojim, sploh si ne predstavljam, kako bi otrok drugače zaspal, seveda tudi čez dan. Ampak sem na porodniški, nekateri pa vendar moramo v službo, ko otrok dopolni leto ali še malo prej. Kako pa naj takrat dojim sedemkrat dnevno? Zato bi tudi jaz rada, da se do takrat nekako “navadi” sam zaspati, ker bo sicer hudo. Že to, da je dete kar naenkrat brez mame, ki je bila do takrat ves čas ob njem ni lahko.
Kaj svetuješ Jana?

Pozdrav, Vesna

Največkrat mame skrbi ravno to-kaj bo potem, ko bodo v službi. Pa se ponavadi vse lepo izteče. Če vztrajajo z dojenjem po prvem rojstnem dnevu, poročajo na srečanjih ali po telefonu, da so vesele, ker so nadaljevale, ter da ob njihovi odsotnosti sploh ni pričakovanih težav. pred odhodom v službo jih skrbi, da bo otrok jokal, če se še pogosto doji, pa se to izkaže potem v praksi za napačno. Večinoma otroka podojijo zjutraj, preden gredo v službo in potem popoldan, zvečer, nekatere tudi preko noči po nekajkrat. Statistike so tudi v Sloveniji že pokazale dosti manjšo obolevnost otrok med 1. in 2. letom , če so dojeni, v primerjavi s tistimi, ki so hranjeni z adaptiranim mlekom. Matere pravijo, da jih z dojenjem v popoldanskem času potolažijo za nazaj, da imajo občutek, da jih z dosti telesnega stika in seveda dojenjem najlažje pomirijo v smislu, da so še vedno vse njihove, kljub novi situaciji- odsotnosti zaradi službe.
Naj končam, ne samo izkušnje mamic, tudi raziskave so potrdile izredno pozitiven učinek dojenja po enem letu, ne zgolj zaradi prehrane, ampak tudi zaradi psihične potešitve.
Prav iz tega razloga UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata dojenje do drugega leta starosti, po želji še dlje.
La Leche League (Mednarodna zveza za dojenje), katere članica in svetovalka sem, pa pravi, naj dojenje traja, dokler ustreza obema, tako materi, kot otroku.
Svetovno povprečje v trajanju dojenja je 2, 8 let. Večina otrok se, če se jim dovoli in omogoči, sama odstavi med 2. in 4. letom starosti.
Psihologi so raziskovali razlike med dojenimi in nedojenimi in se je izkazalo, da so dojeni samozavestnejši, odprtejši in bolj veseli otroci. Vem, da bi se ob tem dalo parlamentirati, a strokovnjaki so ovrgli mite, da so dojeni otroci bolj scrkljani, oz. nesamostojni. Sicer pa ste vse zainteresirane mame vabljene na naša mesečna srečanja vsak prvi četrtek v mesecu ob 17. uri v prostorih Zavoda za gluhe in naglušne, Vojkova 73, Ljubljana.

Naj opišem situacijo iz lastne izkušnje.

V službo sem morala, ko je bil ta mali star 9 mesecev. Pred tem sva se dojila 7-8 krat čez dan in resnično me je bilo strah kako se bo vse skupaj izteklo. Poskusila sem ga ne dojiti tolikokrat pa je bil tako siten in tečen in razdražljiv….No potem je prišel dan, ko sem odšla v službo. Sinek je brez težav zaspal brez dojke in tudi zdržal brez nje dokler nisem prišla. Takoj ko sem prišla sva se podojila in pocartala. To je bil vesel. Tako sva iz 7-8 krat na dan, brez težav prešla na 3-4 krat in kasneje na 2 krat. Tudi jaz pred tem nisem verjela, da bo vse o.k. ko nastopim z službo pa je bilo!!

Lepe doječe trenutke še naprej!
M.

Koliko je staro tvoje dete, Vesna? Moj sinko je star devet mesecev in pol in me najbolj skrbi to, da ne zna zaspati sam, brez dojke. Kako se bo le naučil tega? Sicer je vse po vrsti, vendar sesanje – to je še vedno prvo! Tako zelo težko grem kam zvečer (saj ne da bi hodila, pa vendar kaka novoletna zabava …)

Srečno, AnitaI.

Tudi moj sin pri enem letu še ni znal zaspati brez dojke, kadar sem bila doma. Kadar pa me zaradi obveznosti (pevskih vaj) enkrat na teden ni bilo zvečer doma, mož ni imel nobenih težav z uspavanjem. Včasih mu je dal malo čaja, pa tudi to ni bilo vedno potrebno. Enako je bilo pri mami in pri tašči, pri katerih je izmenoma v varstvu od enega leta – pri njiju gre celo sam od sebe po kosilu v posteljo. Ne me vprašat, kako jima to uspe.