Rokovanje z novorojenčkom
Drage forumovke…
Danes sem bolj busy in zato nisem utegnila čvekati z vami ob jutranji kavici – danes je pač tipični ponedeljek.
Imam pa eno vprašanje, ki zadeva to, da bom verjetno januarja postala prvič mamica … Zanima me, kakšno je vaše mnenje o tem, da vam vašega otročička vlečejo iz rok in ga (razni prijatelji, sorodniki) želijo pestovati, ljubkovaiti in podobno. Skratka ta vikend sem imela na obisku nekaj (sicer res dobrih in starih) prijateljic in ker bom med njimi prva, ki bom postala mamica, se tega tudi one že zelo veselijo. Pogovor je nanesel, kdaj točno imam rok in vse po vrsti hočejo priti že v porodnišnico na prvo srečanje z otročičkom. To mi ne odgovarja – pa ne da jih ne maram, preprosto se mi zdi, da je to čas za mamico in otročička pa za mojega dragija in to je to. Tudi prvi teden ali dva ne vem, če si ravno želim njihovega obiska. Pridejo običajno skupaj in to je včasih prav divje. Že zdaj, ko imam precej dela s pripravami (stanovanje in ostalo) pa še v službo hodim, jih težko sprejmem vse hkrati in … včasih so prav naporne.
Zdaj pa še to – nobena ne ve kaj dosti o novorojenčkih in ne vem, kako naj čim bolj obzirno razložim, da ga ne želim dajati iz rok v roke. Težko mi je ob obisku reči – prosim, če želite za trenutek prijeti otročička, da si pojdite umiti roke. Skratka – to temo sem previdno že načela ta vikend in vse tri so mi rekle, naj ne kompliciram in…
Prosim vaše mnenje in izkušnje.
Majči
Težko je domačim in prijateljem postaviti meje in omejiti obiske. Za začetek lahko vsem obzirno povesta, da zdravniki odsvetujejo obiske, ker potrebujeta oz. potrebujete počitek in mir.Vsem prijateljem lahko pošlješ fotografijo dojenčka z vsemi podatki in vabilom na spoznavni obisk čez en mesec, ko se boste vi trije privadili novega življenja in z veseljem sprejeli obiske. Srečno !
Tudi meni so bili obiski v porodnišnici odveč, ker sem bila zelo utrujena, saj nekaj noči nisem spala, od 6 ure dalje pa v porodnišnici itak ne moreš zatisniti oči.
Tudi prva dva tedna so mi bili odveč obiski in telefoni doma, saj dokler se z dojenčkom ne navadiš na določen ritem, so z obiski veliki problemi. Veliko ljudi na enkrat na kupu pa marsikaterega dojenčka tudi prestraši.
Tudi jaz moram priznati, da prvi mesec sploh nisem bila vesela obiskov, celo nasprotno, bili so mi kar odveč. Resnično ne razumem žensk, ki so tudi same mame, kako lahko “navalijo” na obisk prvi teden, ko prideš iz porodnišnice, prej pa še sploh nikoli niso bile pri nas. Ko prideš z dojenčkom domov iz porodnišnice se ti dogaja nekaj povsem novega in z dojenčkom potrebujeta čas, da prideta na nek ritem, da vsaj približno veš kako izgleda tvoj dan.
Jaz sem bila najbolj vesela najboljše prijateljice, ki je že mama in mi je s kupico nasvetov, za katere sem sama prosila, resnično pomagala. Sicer je pa izredno težko komurkoli reči, da trenutno pa res še nisi pripravljen za obiske. Jaz sem potrpela in jih sprejela, in moram reči, da je mali kar sam določil kdaj se je iztekel čas obiska, saj njegov želodček še ne pozna na uro.
Kar pa se tiče dajanja otroka iz rok v roke, pa mi zdaj pri dveh mesecih ni več tako težko, kdaj mi celo malo paše, da ga še kdo drug malo pocarta, prej pa mi ga je bilo zelo težko dati iz rok.
Mogoče boš pa ti bolj “korajžna” in boš storila tako kot piše v priročnikih, naj očka obiskom kar reče, da mamica in dojenček spita in trenutno ne moreta sprejeti obiska. Pri nas nismo poskušali (to bi bile ZAMERE).
Veselo pričakovanje in obilo veselja potem ob štručki ti želim.
Milena
Živjo, Maja!
Tudi sama bom kmalu mamica (začetek februarja) in razmišljam podobno kot ti. Res pa je, da se ne bojim preveč kakšnih zamer, ker smo z vsemi prijatelji že zdaj navajeni, da se pred obiskom slišimo po telefonu in se dogovorimo, kdaj imamo čas. Enako bo tudi po porodu. Ko bodo poklicali, bova z možem rekla, da komaj čakava na njihov obisk in naj se oglasijo recimo prihodnji četrtek. Tako si bova lahko sama razporedila obiske na tisti čas, ko nama bodo ustrezali. Kar se tiče obiskov v porodnišnici: kolikor vem, so zdaj obiski v porodnišnici dovoljeni le otrokovemu očku. Res pa je, da se vedno najdejo kakšni vsiljivi ljudje, ki mislijo, da pravila zanje ne veljajo. Takih se lahko znebiš s preprosto finto: preprosto jih pokličeš šele potem, ko boš že doma, tako da v času tvojega bivanja v porodnišnici še vedeli ne bodo, da si že rodila.
Kar se pa tiče tašče iz spodnjega nadstropja: z mojim možem sva se zmenila, da bom jaz krotila “moje”, on pa “svoje”. Sama boš res težko taščo poslala ven, zato se že vnaprej dogovori z očkom tvojega bejbija, da bo on povedal tašči in ostalim njegovim, kdaj boste imeli čas zanje. Svojemu sinetu pa tvoja tašča že ne bo tako zamerila, boš videla.
Vso srečo!
Katarina
Draga Maja!
Povsem preprosto. K meni so hodile kolegice še v porodnišnico, pa se nisem prav nič sekirala, ko sem vsaki posebej povedala, da si morajo pred rokovanjem z novorojenčkom umiti roke (čeprav naj bi zdravstvene delavke to vedele, pa so v veliki vnemi pozabile!!). Veš, boljše prva zamera kot zadnja. Postavi red v samem začetku.
1. Pravilo številka ena: umivanje rok (vedno in brezpogojno).
2. Obiski: boš videla. Morda ti bo pa prijalo imeti obiske. Mene, recimo, pri prvem in drugem otroku ni prav nič motilo, če so prihajali in sem zraven dojila.
Pri tretjem pa jih nisem mogla videti in sem jim dala to tudi jasno vedeti.
3. Babice in tašče: izkoristi jih do maksimuma; samo povej jim, naj raje kuhajo “pri sebi” doma.
Pozdrav!
Nina
Punce ne pretiravat!
Tako kot bodoča mamica težko pričakuje dojenčka, ga tudi njena bližnja okolica (sorodniki in prijateljice, posebej še novopečeni očka). Naj si ogledajo vašo novo štručko, jo malo pobožajo, naj ji zaželijo vse najlepše v življenju. Ob takem odnosu nikomur ne bo odveč umiti rok, garantirano.
V današnjem času se obiski običajno najavijo, tako da se lahko nanje pripravite (kakšnih posebnih priprav ne potrebujete, saj so prišli k dojenčku in mladi mamici), ne pa na gostijo.
Veselite se vašega dojenčka z vašimi bližnjimi saj veselje in sreča, ki ju delite z drugimi samo še rasteta.
LP, Nike
Maja!
Razumem te, kaj želiš povedati, tudi sama sem bila takšna. In menim, da je to čisto prav. Poglej: moja najboljša prijateljica je pred kratkim rodila 2. otroka. Obe imava že enega pobalinča doma, zato mi je bilo jasno, da si grem pred rokovanjem z otrokom umit roke. Ker pa so imeli pred kratkim neko težavo z rota virusom, me je čisto neposredno prosila, če si jih tudi razkužim – v ta namen je imela v kopalnici sprej (bo Nina vedela, o čem govorim), po pranju rok, sem si le te še našpricala in tako razkužila. Morda bi bil kdo užaljen ob teh besedah, sama pa nisem bila. Prvo kot prvo je, da je to tvoj otrok, da je dete še tako miceno in nebogljeno, da je joj, da imaš ti pravico zahtevati vse, kar se tiče rokovanja z njim, tudi to, da ne želiš obiskov! Sama sem za prijatelje postavila mejo treh tednov. Sorodniki so seveda prišli prej, prijatelji so počakali. O dojenju med obiskom, pa tole: Moja kolegica se je vedno umaknila v spalnico. Prav, če ji je to ustrezalo. Jaz sem dojila med obiski. Če je koga motilo, sem dejala, na stopi ven. Pa ni nihče šel.
Še nekaj: Moja babica (zdaj prababi) je vedno dejala, da samo starši lahko poljubljajo otroka po obrazku, za vse ostale so rokice. In se s tem tudi strinjam. Maja, ne boj se malo udariti po mizi, ker se ti bo sicer vse sesulo na glavo, ker ne boš postavila mej. Dobra tašča in mama pa sta itak taki, da prideta s skuhano hrano, pomijeta posodo, se malo pogovorita s tabo, potem pa gresta domov. Ne dovoli, da bosta onidve prevzeli skrb za otroka, ne, onidve naj poskrbita, da bo gospodinjstvo laufalo, ti pa se posveti otroku.
T.
Popolnoma se strinjam s Tinkaro. Postavi meje in postavi jih že takoj na začetku. Sama sem bila obiskov v porodnišnici kar vesela, vendar le dveh oseb naenkart. Kar je preveč je preveč in sem jim to tudi sama povedala. Malo je bilo zamere, ker sem ”vrgla” ven iz sobe celotno moževo družino (tasta, taščo, svakinjo in teto). Če ti obiski v porodnišnici presedajo, se dogovori z oddelčnimi sestrami, da jih čez pet minut vržejo ven. Včasih to tako ali tako naredijo same. Načeloma so obiski res dovoljeni samo možu in kvečejmu še tvojim staršem, vendar se jih ljudje ne držijo.
Kar se tiče telefonov in obiskov na domu, je najbolj elegantna rešitev naslednja. Če imaš telefonsko tajnico pusti na njej sporočilo kdaj si rodila, kako je otroku ime, koliko je tehtal in kako velik je ter kdaj boš začela sprejemati obiske.
Mislim, da smo Slovenke nasplošno premalo samozavestne in odločne, saj smo pripravljene požreti marsikaj samo, da ne bi bilo zamere. Zdaj gre zate in za tvojo družino in, če drugi niso pripravljeni spoštovati vaših želja, naj se gredo solit. (ali pa kuhat mulo).
Pa veliko veselja in sreče
Hvala vsem, ki ste mi dale koristne nasvete in malce več zaupanja vase imam zdaj, ko sem to prebrala. Me pa zanima še o dojenju pred obiski. Sem relativno mlada in mene mami ni nikoli dojila – morda imam zato malce presodka pri dojenju pred obiski. No ja – pred mojimi prijateljicami bi še šlo, ampak zanima me vaši občutki in odziv okolice, ko ste to začele prakticirati. Zaenkrat jaz razmišljam o dojenju kot o intimni povezavi med otročkom in mamico in morda bom (vsaj na začetku) raje dojila le v prisotnosti mojega dragija. In kako obiskom povedati, da je otrok lačen in jim dopovedati, da ne želiš dojiti pred njimi – se pravi jih lepo odsloviti, ker je čas za hranjenje.
Še enkrat hvala.
Majči
Imaš dve možnosti, ali se ti z otrokom umakneš nekam, ali pa jih postaviš pred dejstvo, da je čas, da gredo. Mene je mami dojila, kar je bilo za takratni čas kar redkost, vendar to pri moji odločitvi, ali in kako dolgo bom dojila sploh ni vplivalo. Kljub carskem rezu je dojenje hitro steklo, bilo mi je všeč, da se z malim znava zrihtat in si nikoli nisem pustila soliti pameti o tem, kako dolgo naj dojim in podobno. So se našle duše, ki so mi že nekaj dni po porodu pričele govoriti, saj ne boš dolgo, a ne, samo dva tri mesecem dokler je treba, potem pa na flašo. Na povem, da naš mali nikoli ni imel flaše, da smo se dojili dve leti – kljub nenehnim pripombam s strani tašče in njej podobnih. Dojila sem v avtu, na klopci v parku, na morju (in to ne v prikolici), kjer pač je bilo treba, tudi potem, ko je mali že bil na kašicah. Ponoči sva se tudi po 3krat dojila vse do odstavitve.
ne pozabi, da so obiski na obisku pri tebi! V tvoji hiši, v tvojem domu, Tu veljajo tvoja pravila in tvoj urnik. Če koga moti, naj gre ven, sama se s tem nisem obremenjevala! Če pa želiš imeti ti mir, pa se umakni, tvoj dragi pa naj namigne, da je čas da se spokajo! Predvsem pa te prosim, da si nikar ne delaj preglavic s tem, kaj boš gostom ponudila, kaj vse moraš skuhati za obiske…Sama sem se zatekla k eni fantastični napravi, ki se ji reče ZMRZOVALNIK.Tja je zadnji mesec romalo na dicate skuhanih kosil, omak, pečenih sladic, pa še k Pečjaku smo šli kupit nekaj vrečk zmrznjenih dobrot. Ko so se najavili obiski (IN MORAJO SE NAJAVITI!!!) sem preprosto odmrzovala, brez težav, brez histerije, brez sivih las.
Maja! Čimmanj kompliciranja ne pomeni, da ne smeš zahtevati, da se umivajo roke, preden se vzame v naročje dojenček, ali da lahko uletava na obisk kdor hoče in kadar hoče. Čim manj kompliciranja (to je moj moto odkar sem mama in se obnese) pomeni, da smo si MI NAREDILI, KOT NAM USTREZA IN SE LAHKO DRUGI UGRIZNEJO, NEKAM ČE JIM NE PAŠE!
Lp
T
Dobro zaleze izgovor, da zdravniki v porodnisnici odsvetujejo obiske zaradi razsirjenih viroz (sveta resnica!).
Doma bos pa videla, nekateri bodo mogoce prav prirocni. odkar imam sama otroke, znam pri prijateljih sama poiskati hladilnik, pipo, plenicke itd, ce mi seveda dovolijo.
Za umivanje rok kupi antibakterijsko milo in poslji vsakega obiskovalca ze pri vratih naravnost v kopalnico. tudi ce se dojencka niti ne namerava dotakniti. Ne bo problema, verjemi.
Pa srecno!
Živio, Maja!
Dojiš lahko zelo diskretno kjerkoli in kadarkoli. Seveda potrebuješ na začetku malo vaje ampak stvar se hitro obvlada. Pri meni so se najbolj obnesle navadne majce. Potem pa na eni strani pocukneš gor, prsa so pokrita in malček je zadovoljen. Dojile smo se povsod v avtu, v ambulanti ( redko kje imajo primeren prostor ), pri prijateljih ( na obisku sem vedno vprašala, če se lahko umaknem ), na morju, pri bazenu,… Nikjer nisem naletela na neodobravanje. Samo, ko sva z dojenjem vztrajali po enem letu sem dobivala pripombe, da zdaj pa že lahko nehava, ampak na eni strani noter na drugi pa ven. Srečno !
Predvsem in samo se ravnaj po svojem občutku in ne dovoli, da ti prijateljice solijo pamet okrog tvojega otročička. Ti boš mama in le ti najbolj veš, kaj je dobro zate in za tvojega malčka. Kar naravnost jim povej, kaj si želiš glede obiskov in če so resnično tvoje prijateljice, te bodo razumele. Verjemi mi, da imaš v porodnišnici in potem doma toliko dela s sabo in malčkom, da ti bo zmanjkalo moči za vaju, kaj šele, da bi se ukvarjala z njimi. Razloži jim, da jim boš že sporočila, ko boš pripravljena sprejemati obiske in iz lastnih izkušenj ti priporočam, da jih naročiš čez kak mesec, ko bodo stvari že malo stekle. Kar pogumno jim razloži glede umivanja rok in podobno, saj bodo razumele, čeprav nekatere šele takrat, ko bodo same mame. V porodnišnici ni prav nič prijetno, da imaš veliko obiskov, ker boš potrebna počitka in spanca, ki pa je v porodnišnici skoraj nemogoč; če ne joka tvoj sonček bo pa sosedov…
Veliko veselja s tvojim otročičkom!
Pety
Pozdravljene mamice!
Okoli sebe imam trenutno 3 dojenčke en še čaka da pokuka ven. Ne prijateljici in ne svakinja mi niso nikoli rekle naj si grem umit roke preden pobožam njihove dojenčke-pa tudi nikomur drugemu niso rekle česa takega.
Nikogar ne obsojam in ne kriziziram. Me pa močno zanima zakaj bi si naj oprali roke-a si boste/ali ste si ve tudi preden ste se dotaknile dojenčka oprale roke. Še enkrat me zanima čemu to in ne kritiziram ali obsojam!
Aja če bi prišla na obisk k prijateljici in bi mi ta že na vratih povedala da si naj grem prat roke bi ji sigurno zamerila. Čemu torej to?
Pa pa
Oprosti za morda bedast odgovor, toda:
Govorimo o novorojenčku in odraslih, ki celi dan nenehno nekaj prijamemo v roko. Mi doma nismo ravno čistuni (daleč od tega) vendar smo navajeni, da si roke umijemo tudi zvečer, ko pridemo domov iz službe oziroma vrtca. Morda je to navada iz mojega otroštva, kakorkoli.
Nikoli nisem takoj na vratih zatežila obiskovalcem, naj si grejo oprat roke. Je pa bilo logično, da kdor bo novorojenčka, starega nekaj dni ali tednov prijel v roke, si jih bo opral. Ne poznam vseh higienskih navad ljudi, ki so nas prišli pogledat, zato ne vem, ali si vsi redno umivajo roke po uporabi veceja, in tako naprej. Zato se mi zdi zahteva o umivanju rok, ko se prijemlje in boža otročike čisto normalna.
Sovražim tudi, ko se kaka tetica v trgovini zakoplje v voziček z otročičkom in ga začne božati po obrazu, kako ljubek bejbi in tako naprej. Kar pikice dobim, tako me zvije.
Mimogrede, ja, tudi sama si jih umijem in sem si jih umila, ko sem prijemala svojega otročka. Še zdaj si ji redno umivam, ko mu dajem hrano in stravi iz hladilnika (je star 2 leti). imeli smo že težave z rota virusom, ki ga je pobral v vrtcu in ti povem, da teden dni bruhanja in driske ni prav nič prijetno, predvsem pa je nevarno.
Torej, za tvoj “ponos” češ, da nisi umazana, da bi si morala prati roke, le beseda: zdravje otoka je na prvem mestu, zakaj bi človek riskiral, če je potrebna le voda in milo.
T.
Ja, na tečaju za bodoče starše ali v materinski šoli (ne vem kako temu vi rečete) nam svetujejo, da naj si vedno! tudi mamice umijemo roke predno prijemamo otroka, ga dojimo, božamo, previjamo in podobno. Namreč okužb je dandanes precej in ne da sem pretirano obsedena s kakšnimi bakterijami, ampak kot je Tinkara povedala, tu je govora o novorojenčku. In Jery zame si pravi koristni test – primer, ki me se bo verjetno še ponovil, ko bom januarja rodila. Namreč sem odločno proti, da se otroka jemlje brez dovoljenja iz vozička in sploh pa ne dovolim ljubkovanja po obrazu – to bo razen zame in otrokovega očeta strogo prepovedano. Namreč sama imam neprijetno izkušnjo iz otroštva, ko me je nek sosed vedno prijemal in ščipal po ličkih, ker so bila bojda tako ljubko zalita. In potem sem dobila neke izpuščaje, mami pa se ni upala sosedu tega prepovedat – da ne govorim, da mi je bilo pri tem skrajno neprijetno in je mejilo že na nadlegovanje.
In kako pa naj dovolim prijateljicam, ki pridejo z avtobusom iz službe k meni na obisk k novorojenčku in si pred tem ne bi umile roke. Sama nikoli tega ne naredim in nikoli ne prijemam dojenčkov po obrazu, niti po rokicah. O tem sem bila že prej dovolj poučena in če je mi je kak dojenček res ljubek, to povem mamici z besedami; vaš dojenček je pa res ljubek oz. ga kako drugače ogovorim. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi ga pograbila iz vozička in testirala, če že znam pravilno držati glavico (to namreč večina nas deklet, ki še nismo mamice ne znamo, čeprav se potem vsega hitro naučimo)…
Ker sem precej odločna in direktna, nikoli pa nočem nikogar namenoma užaliti, se bojim, da bo čas, ko bom rodila in ti prvi obiski, čas, ko bom nenamenoma skovala kako zamero… Odločila sem se namreč, da bom uvedla nek red in se ga držala. In to bo:
– nobenega dotikanja otroka po obrazu
– ujčkanje in pestovanje otročička bo dovoljeno le po otrokovem dopolnjenem 3. mesecu, ko je otrok že malce bolj stabilen – in še to redko in le moji in partnerjevi družini. Morda bom naredila izjemo za mojo in njegovo mami ter očeta, ki bodo postali stari starši in še to le pod pogojem, da si pred tem umijejo roke
– vse prijateljice in ostali obiski pa si bodo morali umiti roke, ko pridejo na obisk. To bom opravičila z besedico, za vsak slučaj in zato ker ste prišli ravno iz avtobusa … (to je itak osnovni bonton)
Svojo odločitev lahko lahko podkrepim še s tem, da bova za otroka odgovorna le jaz in njegov očka. Pametnih nasvetov pa že zdaj (ko še nisem rodila) dobivam na tone vsak dan in od samih pametnih ljudi, od katerih marsikdo še sploh ni držal otroka v roki kaj še-le, da bi ga sam imel.
Še to moram povedati, da se včasih počutim kot neka atrakcija za ljudi okoli mene, ki jim moja nosečnost tako buri duhove, da sploh ne morem več iti z nekaterimi na kavo, ne da bi poslušala nasvete glede hrane, gibanja, dela, dojenja, bolezni … In ko imam vsega polno glavo in “hvala bogu” da še hodim v službo, kjer se počutim čisto normalno in sposobno delati, se spravim sem za računalnik in o stvareh, ki me zanimajo povprašam drage forumovke/forumovce, ker tako dobim na en mah kar največ nasvetov in različne narave – potem pa izberem tistega, ki ustreza moji osebnosti in življenju, ki ga živim/bom živela.
Maja