nedonošenčki in zdravniki
Moj sin je ca 4 mesece star nedonošenček, rojen v 28 tednu nosečnosti. V času, ko je bil še v porodnišnici na intenzivni tam ni bilo nobenega sestanka za starše, kjer bi razložili, kako se bodo stvari odvijale kasneje. Sedaj sva bila pri razvojni pediatrinji, začela sva s fizioterapijo. Muči me to, da se mi na pregledih vedno vse zdi O.K., ker pediatri ne rečejo, da bi bilo kaj posebej narobe, ko pa pridem domov, obnavljam v mislih vsak njihov stavek in postopek med pregledom in se mi zdi, da s čem niso bili povsem zadovoljni, čeprav ni bilo nobenega komentarja in sem z vsako uro bolj panična. Sem samo prezaskrbljena mama, ali ne znam komunicirati z zdravniki? Ko sem tam, se mi zdi logično, da mi bo pediater že sam povedal, če je kaj narobe, ko pridem domov, v to nisem več preveč prepričana. Verjetno je vzrok mojim dvomom predvsem to, da sem se šele zdaj, ko smo se nekako utekli odkar smo doma in ob prvih specialističnih pregledih začela spoznavati, da je moj otrok rojen skoraj tri mesece prezgodaj in da iz tega sledi veliko več težav, kot sem si predstavljala. Starše nedonošenčkov prosim tudi, da mi poveste, kaj lahko pričakujem v prvem oz. naslednjih letih, v smislu, kaj so >klasične težave< nedonošenčkov, ki naju čakajo in kakšne bodo še zgolj preventivne preiskave. Kdaj se pokažejo določene težave v razvoju?
Izkušenj z nedonošenčki nimam. Če te karkoli muči si napiši vprašanja in pri naslednjem pregledu vprašaj zdravnika. Mislim, da ti bo vsak z veseljem odgovoril. Ponavadi je tako, da je doma cel kup vprašanj, ko pa smo na pregledu pa izpuhtijo. Je pa zdravnikova dolžnost, da pove in opozori, ča je z otročkom karkoli narobe. Zato čimbolj brez skrbi uživaj s tvojim sončkom.
moj mali se je rodil v 32.tednu. imela sva več pregledov, pa fizioterapijo, sicer pa je bila izbrana pediatrinja (ZD VIČ) vedno zelo spodbudna. ne smeš računati, da ti bodo zdravniki razlagali o problemih, ki jih otrok nima oz. bi jih mogoče lahko imel.
upoštevaj pa, da bo treba kar dolgo, mogoče leto ali dve, odštevati tiste tedne, ki jih ima v ‘minusu’. To pomeni: npr.kasnejši prehod na trdo hrano, mogoče bo tudi napredek počasnejši od vrstnikov. Čez nekaj časa boš presenečena, kako dobro vama gre in kako zelo hitro minevajo meseci.
Lp, Jasna
Jasna!
Kakšna pa je vajina izkušnja s fizioterapijo? Odkar zares pazim na vsak njegov položaj (predvsem zvija glavo nazaj;kot vem je to problem pri večini), se mi zdi, da ga cel dan samo popravljam – kar naprej se bojujeva. Še plenice mu ne morem brez težav zamenjati. Poleg tega je ponoči brez kontrole, saj ga takrat ne morem popravljati, ker se moram tudi jaz naspati. Koliko časa traja, da se stanje popravi? Imaš morda kakšen nasvet, kako mu preprečiti zvijanje?
Svetovali so mi, naj ga imam čim več v naročju, v položaju, kjer sedi obrnjen naprej, s koleni vedno dvignjenimi višje od ritke. Z meseci je zvijanje bistveno popustilo, pojavljalo se je samo še med napadi trme, potem je pa tudi to izzvenelo.
Aja, mogoče še to – ko se postavi na noge, ga nikar ne vodite naokrog z dvignjenimi rokami, to avtomatično pritisne trebušček naprej in nikakor ne pripomore k pravilnemu ravnotežju.
Tudi jaz sem mamica nedonošenčkov, rojena sta bila v 31. tednu. Na rečo nista imela posebnih težav, hodili pa smo na redne kontrolne preglede k fizioterapevtki. Svetovala mi je predvsem sledeče:
1. Pravilno rokovanje z otrokom – nošenje, previjanje, pestovanje
2. Spanje na hrbtu – tako ne bo zvijal glave
3. Priporočila mi je tudi vrtiljak v posteljici – predvsem podnevi otrok gleda v igračo in ne išče dogajanja za sabo
4. Sprašuj, sprašuj in sprašuj, sicer ti nihče ne bo govoril o težavah, ki jih verjetno tvoj otrok ne bo imel
5. Ker je pri nas literature o nedonošenčkih malo, si lahko odgovore poiščeš na forumih na internetu – predvsem Ameriški
Sicer pa zaupaj zdravnikom in videla boš kako hitro ti otroci rastejo in že čez eno leto sploh ne boš več razmišljala o svojem otroku kot nedonošenčku. Srečno
LP Lili
O komunikaciji med zdravniki in bolniki ali starši je že veliko napisanega. Zaupajte fizioterapevtki med obravnavo otroka in se držite navodil glede vaj tudi doma in nasploh. Pomembno je vsakršno težavo v gibalnem razvoju odpravljati čimbolj zgodaj, da ne bo težav kasneje. Sem videla kar nekaj nedonošenčkov z gibalnimi motnjami in odličnimi rezultati po terapiji. Zdrav otrok pa je cilj, a ne? Lep pozdrav in srečno, tina