ginekologija
Draga Ajda,
endomatrioza pomeni obstoj endometrija, torej maternične sluznice, kjerkoli drugje kot v maternični votlini. Izjema je še adenomioza, ki je “podoben” pojav vendar v sami steni maternice, kar tudi ni v maternični votlini a se kljub temu stanje ne imenuje endometrioza.
Taka “ektopična” sluznica tam, kjer je, prav tako kot tista v maternični votlini, opravi enak preobrazbeni ciklus kot tista v maternici, torej pred ovulacijo “zraste”, se po ovulaciji “spremeni” in ob menstruaciji “odlušči s krvavitvijo”. Na tem mestu in v neposredni okolici močno draži tkiva in povzroča bolečine (ni pa nujno) in zarastline (skoraj obvezno). Včasih v jajčniku ustvari prave “čokoladne ciste”, ki jih tako imenujemo samo zato, ker se v njih iz meseca v mesec nabira kri, ki se spreminja v rjavo hematinsko vlecljivo maso, podobno “tekoči čokoladi”. Ob prisotnosti endometrioze je zanositev prej izjema kot resna možnost, zato med drugim takrat ni smiselno jajčnike spodbujati k ovulaciji s klomifenom.
Kar zadeva čakalno vrsto na IUI pa ne vem, kolikšna je, običajno pa se pride na vrsto vsaj 2x letno, odvisno od tega, kakšen postopek je potreben za stimulacijo ovulacije.
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor, saj ste mi odgovorili tudi na nezastavljena vprašanja in potrdili moje strahove. Januarja 2000 sem bila na laparoskopiji, kjer so mi odstranili t.i. čokoladne ciste, ki so se nahajale po levem jajčniku ( pet endometriotičnih žarišč), nato pa me je specijalist, h kateremu sem bila napotena, začel zdraviti in pospeševati ovulacijo s klomifenom ( dve tableti na dan) vendar nisem zanosila. Novembra 2000 so ugotovili, da imam pregrado v maternici in mi jo s HSC operacijo tudi takoj odstranili. Po operaciji sem se počutila odlično. Končno sem imela prvič v življenju “normalno” menstruacijo, da sem še kar krvavela, da me ni neznosno bolelo, tudi ob ovulaciji (merim si BT) me skorajda ni bolelo. Sedaj pa se je začelo. Ko dobim menstruacijo me tako boli, da mi lahko pomagajo samo z inekcijami, saj nikakor ne začnem krvaveti, ko pa že je pa to neznatna krvavitev podobna topljeni čokoladi in traja samo dva do tri dni. Ovulacije so tako boleče, da se vsakič bojim, če nimam slučajno kakšnega vnetja.
Svetujte mi kaj naj sedaj storim, ker sem že kar panična , ko vidim da me moj specijalist ne jamlje resno, saj meni, da imam pri svojih letih ( 24 ) še dovolj časa.
Najlepša hvala za vaše odgovore
Draga Adreja,
za diagnozo endometrioze je potrebna najmanj laparoskopija, ker je potrebno spremembe vsaj videti “v živo” oziroma je diagnoza histološka, torej jo mora strokovnjak potrditi pod mikroskopom. Enako je z adenomiozo, za katero je diagnoza običajna “za nazaj” torej je možna praktično šele po “odstranitvi maternice” oziroma redko po poskusu odstranitvi “mioma”, ki to pravzaprav ni.
S preprostejšimo preiskavami kot so UZ, histeroskopija, ipd pa vač ali manj le ugibamo in je diagnoza samo “delovna”, kar pomeni: zdravimo nekaj kar, če terapija deluje menimo da je bila pravilna, če ne pa smo se verjetno (ni pa nujno) motili.
Draga Ajda,
Dovolj časa? Za kaj? Za nosečnost, za trpljenje ali za kaj? Svojemu ginekilogu jasno “artikulirajte” svoje pomisleke in težave ter mu povejte tudi, kaj pričakujete. Njegova dolžnost je, da vam kolikor lahko sam, pomaga, ko ne ve ali ne more več naprej pa vas lahko napoti v ustanovo, kjer so temu kos. Pričakoval bi še pooperativno medikamentozno terapijo, recimo 6 mesecev nepretrgoma kontracepcijsko ali podobno hormonsko terapijo, brez prekinitev, ki preostanke endometrioze uspe deaktivirati.
Pri endometriozi, ki je včasih izjemno “zoprna” bolezen, tako za pacijentke kot za nas “terapevte”, ki smo nemočni, je treba pravočasno usmerjati v ustanovo, kjer se tega lotijo na pravi način. Če mi pišete na mail: [email protected] vam bom priporočil ustreznega strokovnjaka(injo), ki mu(ji) je endometrioza poseben strokovni izziv in se vam bo verjetno posvetil(a) maksimalno, vsaj kar se tiče terapevtskih možnosti. Napotnico pa poskusite priskrbeti pri svojem osebnem ginekologu.