najprej lepo pozdravljeni
imela bi eno prošnjo in prosim za izkušnje vseh, ki ste šli po tisti malo bolj nenaravni poti hranjenja vašega novorojenca – po steklenički.
Sama sem lahko našo punčko žal dojila le dobra dva tedna, potem mi je začelo zmanjkovati mleka, mala je tako vlekla, da imam sedaj tudi uničene bradavice, s katerih brizga kri. Pediatrinja mi je povedala da ji naj takega mleka, kjer je pomešano z malo krvi ne dajem, ker ji to samo draži želodec.
Sedaj si mleko izbrizgam, dodam Aptamil in ji vse to dajem po steklenički. Tu pa nastopi moji vprašanje. Prej ko se je dojila, jo je pogosto črvičilo, čeprav sva pridno podirali kupčke. Tudi ko sem jo začela hraniti po steklenički, se je to nadaljevalo. Zdaj sva bili za dva dni vmes v bolnišnici, kjer sem jo hranila po njihovih stekleničkah z veliko večjimi luknjami na cuclju, kjer je mala prej pojedla, je pač mleko bolj teklo….in glej čudo….male ni nič črvičilo….
Zdaj sklepam, da je mala tako dobila malo manj zraka v želodec, ker je pač mleko bolj teklo…tudi zaspi prej, čeprav sva se prej nosili in nosili….
Imate kakršnekoli izkušnje kar se tega tiče? Zelo jih bom vesela….Že vnaprej hvala…

Mogoče pa jo je nehalo črviči preprosto zato, ker nima več krčev. Običajno imajo otroci krče prve mesece svojega življenja. Moja hči jih je imela prva dva meseca, potem pa je čez noč minilo.

Pozdrav!
Tudi sama imam dojenčka in sem zato veliko prebrala o otroškem “črvičenju” ali o t. i. krčkih. In glej čudo, dobila sem nešteto različnih mnenj in nasvetov, ki so se strnili v eni točki: vsak otrok je svet zase.
Poznam mamice, ki izredno pazijo na lastno prehrano, ker dojijo, vendar otroškega joka ne odženejo. Tako sem prišla do sklepa, da so eni dojenčki pač bolj občutljivi in zato bolj jokajo, pa če se mamice še tako trudijo.
Svetujem ti, da punčko, ko joka poskušaš kar najbolje potolažiti in čakaš, da ta začetna faza mine. In to bo prav kmalu.

Katarina

Draga Bojana

Nekaj nasvetov,bi ti rada dala,saj so s svezi..in si bos lahko z njimi pomagala.Bradavice si cimpreje pozdravi.Nabavi si kremo bepanten..super je..in bradavice so kmalu pozdravljene.Po vsakem dojenju,jih namazi..in skusaj posusiti na zraku..par minut.Bos videla precej bo bolje.Znak,da so bradavice ogrizene..pa je ta,da se nedojita pravilno.Zal..tudi sama sem imela te probleme in seveda kar obakrat.Mislim pri dveh otrocih.Kajti mamica in otrok..se morata tudi v dojenju ujeti..da pote le ta poteka pravilno..,da je mamici udobno,da je sproscena med dojenjem..in da mala princeska..tudi dovolj poje.Probaj,da ti hcerkica mocno zagrabi cel kolobar dojke..bos videla cutila bos olajsanje..in ne bo bolecin
Pri svojem sinu sem imela ta problem,da ni odprl ust in je tako grabil samo bradavico,verjemi..tudi jaz sem imela vse v krastah..in tudi meni je tekla kri.Potem sem si pomagala tako.Z eno roko..primi dojko.z drugo drzis otroka..naj ti pomaga moz..in ko otrok odpre usta mocno potisni dojkov v njegova usta..bos videla cudez..otrok bo pravilno zagrabill.in teh tezav nebo v.res se malo kruto slisi ampak pomaga.
Sama poizkusi..ce z obema prstoma roke palec in kazalec istocasno primes otroka v predelu zlicke..okoli ust..on automaticno odpre usta na siroko.takrat izrabi priloznost in ga pravilno pristavi.Potem se bo sama naucila s casoma..do takrat pa ji pomagaj tako.Kajti malo verjetno je..da bi ze po treh tednih mleko izgubljala..in ga dodajala.Dovolj mleka bos imela..le otroku dovoli da ga popije..kajti mleko se tvori tako..in v toliksni meri..kot je zanj povprasevanje.Upam,da si me razumela.Veliko pij tekocine..vsaj tri litre na dan obvezno..in pocivaj
Mleka bo dovolj in dojenje bo veliko bolj prijetneje..in bos videla celo v uzitek ti bo..mali princeski pa tudi.Potrudi se bos videla izplaca se ti..Veliko srece in materinskih uzitkov ti zelim..mali soncici pa ogromno zdravja.Srecno!

Perla najprej lepo pozdravljena,

veš, tudi jaz sem bila pred časom takšnega mnenja, zagnana z dojenjem, trdno prepričana, da jaz pa bom dojila kar se da dolgo….
pa ni šlo….z mojo princesko sva se dojili zelo pogosto, ker pač ni dobila nikoli toliko, kot je rabila….saj na začetku je še šlo. Ko pa so bile njene potrebe večje, je pa zaškripalo….
Glede pravilnega dojenja….sva ga pokazali patronažni sestri, videle so ga sestre v bolnišnici…nobena ni imela pripomb….mala se je kar fajn prisesala….
Ampak v eni uri (tako dolgo sva vztrajali, ker je mala takoj jokala če sem jo vstran) dojenja moj sonček po pol ure ni imel več kaj sesat, torej je hlastala za mlekom, ki je nastajal sproti – tako so mi vsaj “strokovno” razložili v bolnišnici…in posledično uničevala moje bradavice….
Bepanten pa že uporabljam od vsega začetka…se tudi lepo naredi krasta, ki pa bi jo pač mogla pustiti pri miru….Ampak ko si izbrizgam mleko s črpalko, se bradavica zopet rani, rana se razpre in že smo zopet pri krvi…čeprav še vedno ne teče tako, kot da če sesa mala….in potem sledi umivanje, bradavica se malo umiri in potem nadaljujem s črpalko…ampak nikoli več kot 40 ml….ni in in….
To pa seveda za mojega sončeka ni dovolj….

Draga Bojana!
Tudi sama sem imela na zacetku velike tezave, kajti mojo deklico so v bolnisnici navadili na adaptirano mleko. Nekaj casa je prezivela na intenzivni negi in tako sva zaceli z dojenjem nekoliko kasneje. Imeli sva velike tezave s pristavljanjem, ni in ni uspela zagrabiti bradavice in kolobarja, sestre so mi svetovale nastavek, tako, da sva na zacetku dojili s pomocjo nastavka. Kasneje sem nastavek opustila, a dojenje je bilo vse prej kot prijetno. Nekje sem prebrala, da je prvih 6 tednov hudo, meni je bilo grozno bolece dva meseca. Moja deklica prav tako nikoli ni bila dovolj sita, tako, da sem ji tri mesece konstantno po dojenju dodajala adaptirano mleko. Vcasih sem potem njeno potrebo po sesanju enostavno potesila z dudo . Vendar sem adaptirano mleko zmanjsevala, postopoma, ter jo neprenehoma dojila, kar pomeni, da sva dojili vcasih vsake pol ure, ali se pogosteje, nekako po obcutku pac, bolj na kratko, po nekaj minut. Kupila sem tudi crpalko z namenom, da umetno spodbujam nastajanje mleka, to namrec nastaja po nacelu povprasevanje – ponudba. In koncno sem prenehala z adaptiranim mlekom ter samo se dojila, tako, da se sedaj, ko bo stara pet mesecev hrani samo na prsih. Duda je ze tudi zgodovina.
Sreca in zadovoljstvo ob uspesnem dojenju odtehta, pretehta vse bolecine in trud. Ni lepsega, kot majhna strucka, ki ze ve, da se bo dojila in se vsa srecna smeji. Nekje sem prebrala pregovor, da ni mati tista, ki rodi, ampak tista, ki doji. In vse tiste, ki dojijo, lahko pritrdijo. Saj ne, da mame, ki ne dojijo niso dobre mame, a izpuscajo edinstvene trenutke srece, nekaj, kar ti je podarjeno samo v dolocenem obdobju zivljenja, samo tebi. No, malo me je zaneslo, hocem rec, da se splaca potrpet.
Svetujem ti, da poskusis z nastavki, dobijo se v lekarni, vsaj toliko, da se ti rane pocelijo. Potem pa zacni s pravilnim pristavljanjem, kar pomeni bradavica + KOLOBAR. Po vsakem dojenju si na zraku posusi bradavice ali pa namazi s kapljico mleka in posusi. Jaz sem si tudi veliko mazala z bepanthenom. Na debelo. Ce ne bo slo z nastavki, pa pac ne dojit, dokler se ti ne pocelijo, vendar si pridno izbrizgavaj mleko, v presledkih, kot, da bi dojila in ga ponujaj deklici, od kapljice krvi ji ne bo nic hudega. Nekje sem prebrala, da bi naj narava sama poskrbela za preprecevanje anemij ravno na ta nacin. Kar se tice kolicine – ti si izbrizgas veliko! Jaz sem si uspela izbrizgat le 20 ml, pri najboljsi volji.
In ce se vedno ne bo slo, pocakaj nekaj dni, ne predolgo, toliko, da se ti pocelijo rane, in zacni s pristavljanjem. Mozno je namrec vzpostaviti naknadno laktacijo, kar pomeni, da bi teoreticno lahko dojila vsaka zenska, tudi, ce ni rodila. Pomembno je pristavljanje. No, v vseh primerih pa ti svetujem, da se obrnes na ligo za dojenje, da poklices kaksno svetovalko, pobrskaj po starih forumih, so telefonske in naslovi.
Priporocam ti tudi knjigo DOJENJE IN MATERINSTVO IZ SRCA Ksenije Soster Olmer. Meni je pomagala prehoditi boleco in nesigurno pot do uspesnega dojenja in se zdaj rada tu in tam pokukam vanjo za kaksen nasvet.
In se o nasi patronazi in sestrah v porodnisnici. Moja patronazna sestra mi ni bila v pomoc, ker je tudi sama nehala z dojenjem pri treh tednih. Povedala mi je, da je izgubila mleko in je presla na adaptirano. No, bila je dobra poznavalka le teh:)
In zal so tudi v bolnisnici sestre vse prej kot prijazne svetovalke. Z mano se jim enostavno ni bilo ukvarjati. Ko sem prosila, da bi dojila, na intenzivni, so mi sicer dovolile, vendar mi kot zacetnici niso nic kaj pomagale. Ker ni slo, so mi deklico enostavno odnesle, ces, da je ze utrujena in da je to za njo prevelik napor. Kasneje na oddelku so mi rekle : “Kupite si nastavek!” S tem je bilo poslanstvo opravljeno.
No, upam, da ti bo moje pisanje v pomoc. Najvecje zasluge za dojenje pa ima vstrajnost. Nikar ne obupaj, scasoma se bo uredilo, verjemi, samo znova in znova moras poskusiti.
Se oravicujem za sumnike in vama zelim veliko srece
Brinja