Imam 5 letno hčerko pri kateri sem prve znake samozadovoljevanja opazila okrog enega leta.V literaturi sem se seznanila s tem pojavom in mislim da tudi ustrezno reagirala.Ko je bila večja sva se dogovorili da to lahko počne samo v svoji sobi kadar je sama.Pred kratkim pa sem jo presenetila, ko je bila s sestrično v njeni sobi brez spodnjih hlačk.Povedala mi je da se je to že zgodilo, da ji je to naročila sestrična, ki ima 12 let, da sta bili obe nagi in da ji je naročila naj se uleže nanjo.Resnično ne vem kako naj reagiram.Pri nas spolnost ni tabu, hčerko seznanjamo v skladu z njenim razvojem, zanimanjem in starostjo.Mamo od sestrične sem seznanila s situacijo pa je samo rekla kaj bi pa sploh lahko počele.bojim se da bo to pustilo hčerki posledice.Prosim pomagajte , če ste bili kdaj sami v podobni situaciji!

Moja hči se je tudi ntenzivno samozadovoljevala nekaj časa prvič sem opazila pri 3 letih (približno), zda je stara pet let in pol. Sedaj se zadeva počasi umirja, povedala sem ji da se to dela ko si sam, in ko te nihče ne gleda, in da to ni nič narobe, ampak da je bolje če to počne sama.

Tudi s pediatrinjo in vzgojiteljico v vrtcu sem se pogovorila, pa so mi povedale, da je to popolnoma normalen pojav, pri nekaterih bolj intenziven pri nekaterih pa ne. Vzgojiteljica pravi, da približno 6 od 10 otrok to skoraj redno počne pred spanjem ali v spanju ali med igro. V obdobju 3, 4 let je to najbolj izrazito potem pa se do šole počasi umirja.

Ne razumem, kako to da ni odziva na to temo, ali se starši sramujete tega, ali “nočete” to opaziti ali dejansko tega ne opazite oziroma ne povezujete s tem.

Kakšnih izkušenj s starejšimi otroci pa nimam, je pa mal čudno za to starejšo deklico ?! Ne vem kaj bi svetovala, mogoče bi bilo dobro da starejši sestrični le poveš, da veš za ta dogodek, in da to ni prav….

S svojo hčerko sicer še nimam iskušenj glede zavestnega samozadovoljevanja, saj je stara šele leto in pol, vendar pa vas moram na nekaj opozoriti. Če smo ljudje seksualna bitja, potem so to vsekakor tudi otroci, kar potrjuje tudi oče psihoanalize Freud in kasneje Lacan. Pravimo, da so otroci nedolžna bitja – in res so, saj so tabula rasa – nimajo travm, frustracij in ne poznajo tabujev. Mnogi pravilno ugotavljajo, da bi se morali mi starejši učiti od njih in ne obratno. To je bistvo starševskega življenja, ki pa ga večina staršev na žalost spregleda.
Problem namreč ni v otroku, temveč v vas – vi na samozadovoljevanje gledate kot na tabu, čeprav si tega ne priznate. Vedno se že gibljete znotraj vedenskega okvirja, ki ga narekuje družba, razum pa je zelo zvijačna stvar, ki naredi vse, da zavaruje ego. “Detabuizirana spolnost” je v sodobni družbi zgolj le oguljena fraza, v službi tistih, ki zaradi kapitalskih interesov in moči širši družbi vsiljujejo potrošniško miselnost. Vem, rekli boste – le kaj ima tole nalaganje skupnega z masturbiranjem mojega otroka! O, ima, pa še kako. S tem, ko otroku prigovarjate, naj to počne na samem, mu sporočate: “to, kar počneš ni lepo in pri nas ni zaželjeno, zato, če že moraš, to počni sam, zaklenjen v sobi.” In vi pravite, da nimate tabujev? Otrok ima tako samozadovoljevanje za nekaj grdega in/ali umazanega in zato to posredno razume kot prepoved. Prohibicija pa običajno vodi ravno v svoje nasprotje, otrok pa odrašča razdvojen.
Prva stvar, ki jo morate narediti, je razreševanje konfliktov pri sebi (oba starša). Pri tem nikakor ne poslušajta vsevednih strokovnjakov, ki vama bodo znali vse pojasniti in razložiti, kot da so oni vidva. Ne, enkrat za spremembo poslušajte sebe, kajti tam notri je vse, kar potrebujete. Nič ni premalo, je samo presežek, ki se kaže v zmedenosti, strahovih, neznanju in prepovedih (to je najlažja rešitev, ne?). Zakaj pogled na samozadovoljevanje v vas vzburi tak gnus?
Ko vas samozadovoljevanje pri otroku ne bo več motilo, boste vedeli, da tudi v vas ni več konflikta, in spoznali boste, da nimate kaj reševati. Tudi pri otroku je to le prehodna faza, ki je nikakor ne gre prekinjati, če svojemu otroku nočete nakopati težav. Torej začnite pri sebi in verjetno boste tudi končali tam.

Lep pozdrav, Dorian

Dorian,

v določeni meri se strinjam s tabo. To, da me napadaš da sem frustrirana in da se mi gnusi pogled na otroka, ki se samozadovljuje pa še zdaleč ni res.

Prvič, nikakor se mi to ne gnusi, ampak ko jo vidim da to počne, se začnem smejati, in ji rečem če ji je že prišlo toplo in lepo, nikoli jo z gnusom ne opozarjam na to!

Drugo, vedno ji rečem, da vem da ji pride toplo in lepo, ko to počne, ampak da so to stvari ki se počnejo na samem, da to tudi odrasli ne počnejo na očeh drugih in da to zato delamo bolj intimno. Razložim ji da to ni nič narobe, če to dela, da pa obstajajo stvari in deli telesa, ki se ne delajo in kažejo javno. Enaka razlaga velja za odrasle, ali ne???

V tem ne vidim ne frustracije ne gnusov, žal je okolica taka da to jemlje za nekaj grdega, in poznam nemalo staršev, ki to “nočejo” videti pri otrocih, ali jih takoj opozarjajo in zmerjajo z packoni, grdobami in podobno.

Nives, okolica je kakršna je. Naj ti ne bo izgovor, da tudi ti počneš isto. Če si res svobodna in ne poznaš tabujev, zakaj se potem skrivaš? Ne vzemi to takoj kot napad, samo opazujem in povem tisto, kar bode v oči. In v oči me bode ravno ta hinavščina, ko se vsi delate da je vse OK in kako nimate tabujev, svoje skrivnostno početje pa opravičite z besedo intima.
Verjetno me ne razumeš, ker ne veš kaj vse botruje mojemu odgovoru, mogoče pa boš tudi ti enkrat prišla do te točke, ko pred spoznanji ne boš več mogla mižati in se boš zapletla v lastne paradokse…

lp Dorian

Dorian,
vse bolj imam občutek da te nekaj muči, da imaš sam nek problem. Saj v bistvu imaš tudi po eni strani prav, samo jaz si pa nekako ne želim živeti v svetu, kjer intime nebi bilo, kjer bi se zunaj na ulici ljudje ljubili, samozadovoljevali in kaj jaz vem kaj še vse.
Veš kaj se pa meni zdi pri vsem tem največji problem … to, da otroku ne bi dali vedeti, da so nekateri deli samo njegovi, da je spolnost nekaj, kar je odvisno samo od njega, da so na telesu kotički, kamor naj cel svet nebi imel upogleda … zakaj ? Saj veš .. da ko bi ga mogoče želel kdo drug pobožati po teh njegovih INTIMNIH delih telesa, bi znal reči ne. Vedel bi, da je to njegovo in da ima sam moč odločanja. Z drugimi deli telesa je pač drugače. Se pa strinjam da je naša družba nekoliko preveč zaprta. O spolnosti in podobnih temah bi se morali pogovarjati .. najprej doma.

Tina, jaz bi se na tvojem mestu zelo resno pogovorila z 12-letno sestrično. Če se vrstniki med seboj ‘igrajo’ .. se mi to ne zdi noben problem … konec koncev, tudi mi smo se pri petih letih … ampak razlika med 5 in dvanajst let … naj se sestrična ‘igra’ s svojimi vrstniki … to je moje mnenje.

pozdrav, Barbara.

Ni bila napaka, da sem se oglasil na to temo, čeprav vidim, da se ne razumemo in se očitno tudi ne bomo. Edini motiv mi je še lahko, da pač izrazim to, kar mislim, in do česar nisem prišel kar čez noč. Je pa res malce prehudo za vas… Dejstvo, da bi problem lahko bil v meni, zadeve sploh v ničemer ne spremeni.

Gre edino za to, da človek opazi svojo nesvobodo in reagira. Če sploh bo in kako bo reagiral, pa je odvisno od njega samega…

lp Dorian

PS – mimogrede, kakšno je vaše mnenje o homoseksualnosti?

Kako pa ti izražaš svojo spolnost? Na kakšen način SVOBODNO?Ali se počutiš nesvobodnega, ker pri nas ne smeš voziti po levi starni ceste? Morda je tvoje razmišljanje resnično malo prehudo za nas in boš moral prečuti še kakšno noč, da boš naštudiral dovolj banalno razlago za nas, navadne smrtnike, ki za kakega psihoanalitika še slišali nismo…
Prav lep pozdrav, Anita

Potem pa si vzemite malce več časa za razmišljanje in branje strokovne literature, romane, lady in podobne revije pa pozabite ali vsaj za začasno odložite. Mogoče se vam bo čez nekaj časa le posvetilo, o čem govorim. Če se vam ne bo se tudi ne bo podrl svet, le malo bolj žalosten bo. Vi pa za to še vedeli ne boste. Meni je vseeno.

lp Dorian

Nives in Barbara hvala za odgovore. Strinjam se z vajinim mnenjem in z odgovori Dorianu.
Dragi Dorian, težko bi sprejela tvoje mnenje saj ravno tvoji odgovori kažejo tvojo zavrtost in nesprejemanje svobodnosti.Kako pa kaj tvoji otroci!

G. Dorian,
veliko sem brala o teh rečeh in morda predvsem zato, ker me to zanima in ne zato, ker mi bo to morda nekoč koristilo. Pa vendar … v nobenem izmed zgoraj naštetih pisem ne zaznam občutka sprenevedanja, iskanja tabujev ali celo zaničevanja. Vse, kar je gospa mamica hotela, je bil odgovor nekoga z izkušnjami. Saj veste kolikokrat se odrasli starši sprašujejo, ali so to ali ono storili prav ali bi morda morali reagirati drugače… in podobno. Zato nam vedno pomaga nekaj več primerov izkušenj, da lažje sprejmemo sebi primerno.
GLEDE NA PRIMER, pa ste kljub vašim izkušnjam in očitno načitanosti, spregledali to, da ni bil problem samozadovoljevanje deklice stare 5 let, temveč spolna igrica s starejšo sestrično. In, če se malce strokovno pozanimate, boste ugotovili, da to ni kar nekaj vsakdanjega in sprejemljivega. Spolna igra s pet letno deklico je v tem pogledu nesprejemljiva s strani 12-letne deklice, ki je (kot vemo) že mlada odraščajoča ženska, ki je ali kmalu bo, spolno dozorela. Ne slepimo se; 12-letno dekle že obiskuje osnovno šolo in bo verjetno jeseni odšla v 7 razred. Res je, da ni vaša naloga poučevanje mladega dekleta o spolnosti – to je naloga njenih staršev. Vsekakor pa je vaša naloga zaščititi vašega otroka, ki še ni spolno dozorel in ki lahko ob vsem tem dobi napačne predstave o ljubezni in spolnosti nasploh.
Če vam ni odveč, se za nasvet obrnite na kakšnega otroškega psihologa.

Lepo pozdravljeni,
Nina.

Pravzaprav se mi smiliš, dragi Dorian…Pa tudi meni ni vseeno, saj je svet žalosten ravno zaradi napačnega pojmovanja svobode… pa še podira se zaradi tega; kar je pa najhuje, je pa to, da vi za to veste…

O literaturi pa z vami kot profesorica slovenščine ne bi debatirala. Očitno ste z rumenim tiskom veliko bolj na tekočem kot jaz. Le to morda, da zvrsti romana ne gre podcenjevati, poznamo takšne in drugačne romane, kar se pa tiče strokovne literature, je videti, da prebirate psihoanalizo, ki bi v posebni obliki koristila le vam; v tem forumu navadno debatiramo na podlagi otroške pedagoške, didaktične in otroško-psihološke strokovne literature…

Upam, da se bo tudi vam v tej vročini končno posvetilo…ker meni pa ni vseeno.
Lep dan, Anita

Drage gospe, mamice, gostje tega foruma,

tega sporočila sicer nisem nameraval napisati, vendar sem si premislil, ker se mi zdi, da konference vseeno ne smem kar tako prekiniti, še toliko bolj, ker se mi nekako upira nadaljnja razprava. Pa ne zaradi vas in vaših komentarjev, ampak spričo nemožnosti naše medsebojne komunikacije, kateri botrujejo naši lastni (različni) pojmovni modeli, skozi katere medsebojno komuniciramo, in iz katerih ne moremo izstopiti; predvsem pa zaradi različnih OBSEGOV teh pojmovnih okvirjev. Popolnoma vas razumem in vem o čem govorite, saj sem tudi sam del te družbe in sem v mladosti tudi sam imel podobne izkušnje s sabo in nasprotnim spolom.

V spominu mi je v ostal dogodek iz obdobja, ko sem bil star štiri ali pet let in se ga živo spominjam še danes. Za našo hišo sva se s sosedo igrala zdravnike in si v zadnjico “dajala injekcije”. Kljub rahlo nelagodnemu občutku, da počneva nekaj prepovedanega (mimogrede – od kje ta občutek?), sva raziskovanje “skritih kotičkov” nadaljevala, dokler naju ni zasačila moja stara mama. Ker je bila po duši lep človek, naju ni kregala ali nama prala možganov s tem, kako je to narobe in da se tega ne dela… vendar nama je s svojo pojavo in nastopom posredno dala vedeti, da najino početje ni bilo vredu, oba pa sva se spričo tega sramovala. Seveda so to izvedeli tudi moji starši, ki so mi, podobno kot stara mama, situacijo RAZLOŽILI, ne pa tudi POJASNILI. Kasneje najine igrice nikoli več nisva ponovila, niti tega dogodka v najinem pogovoru nisva omenjala. Dolga leta je bilo med nama tako, kot bi oba imela isto na koncu jezika, pa sva se govoru o Tistem vedno izognila; oči pa tega niso mogle skriti. No, dvajset let kasneje sva vendarle bežno omenila tisti dogodek in se ob tem oba, malce zadržano, nasmejala.
Lacan je v enem svojih seminarjev rekel, da je skrivnost staršev tudi skrivnost za starše. Vprašajte se, zakaj vam je nelagodno, če vas ob seksu (samozadovoljevanju) zasačijo otroci? Spomite se, kako takrat reagirate in postavite se v otrokovo kožo, ki vse to doživlja. Drage dame, vaše seksualnosti še zdaleč ne obvladujete, temveč ona obvladuje vas. Zato tudi vse tisto pokrivanje z rjuhami, jecljanje in iskanje raznih neumnih izgovorov v kočljivem trenutku, ko otrok z široko odprtimi očmi opazuje, kaj očka dela mamici. Patos, strast in trpljenje. Le kako naj to prebavi čista duša?
Zavedam se, da ta forum še zdaleč ni primeren za takšno obravnavo nekega problema, rad bi le opozoril, da smo previdni, ko občujemo z našimi otroci, saj so oni na nek način del nas. Ne samo na nek način – so dobesedno refleksija našega notranjega otroka, zato resnica nikoli ne ostane skrita. Vedno jo že mislimo, govorimo, delamo, samo se tega ne zavedamo, ker je PREBLIZU nas, da bi jo videli, in preveč ENOSTAVNA je, da bi jo spoznali, kajti človek rad posplošuje in komplicira. Zelo težko pa iz tega izstopi. In najtežja naloga človeka v življenju je, da se sooči sam s seboj.

Samo toliko.

Dorian

PS – iskreno se oproščam, če so moji komentarji kogarkoli prizadeli, saj to ni bil moj namen. Za morebitno nadaljnjo razpravo pa mislim, da je primernejša elektronska pošta, če se strinjate. Lep pozdrav…

Tudi jaz sem opazila, da se moja hči samozadovoljuje. No, nisem čisto prepričana, da se pripravi do orgazma. Ko sem jo zalotila, sem se ji nasmehnila in jo vprašala, če ji prija. Samo zasmejala se je in dejala, da ji je všeč.
Priznam, da sem bila malo šokirana in presenečena. Pa ne zaradi tega, ker bi mislila, da dela nekaj grdega, ampak zaradi tega, ker sem se zavedala, da moja deklica prehitro odrašča.