rodila bom v kratkem, do roka imam še par dni, rodila bom v ljubljani,
pa me zanima, če ima lahko moz s seboj videokamero, da bi lahko posnel
novorojenčka, ko bo vsa zadeva ze mimo in bomo ze vsi trije se skupaj crkljali.
pa se tole: kako naj se otresem strahu in pridem vesele in dobre volje rodit??
hvala vsem ki mi boste odgovorili.

Sicer še nisem rodila, niti ne bom v Ljublajni, vendar menim, da seveda lahko prinesete videokamero in posnamete dojenčka. Ne v ve,m zakaj ne bi? Glede strahu- sem na istem kot vi- nekaj dni ali manj do poroda. Tolažim se z ,mislijo, da bomo dobili dojenčka ob porodu, in da moram potrpeti in se potruditi za oba, saj je rojstvo tudi Zelo naporno tudi za otroka in je to hud stres in napor tudi zanj. Srečno

Ne poznam nikogar, ki bi imel težave zaradi snemanja s kamero.

O strahu pa tole: sama sem imela srečo, da se poroda nisem bala. Po pripovedovanju ostalih si lahko ženska porod predstavlja kot najhujšo in najbolj bolečo stvar, ki jo bo v življenju doživela. Ampak vsaka ga je preživela in še več – odločale so se celo za drugega in tretjega otroka. Če bi bilo tako hudo, bi vse ostale samo pri enem. S prepričanjem, da porod v resnici ni tako grozen, kot govorijo, sem se odpravila v porodnišnico.
S sproščenostjo in ob podpori moža, ki je bil prisoten ob porodu, sem se prebila skozi nekaj ur v porodni sobi in bila na koncu bogato poplačana, moje prepričanje pa se je izkazalo za pravilno.
Pa srečno!

Seveda jo lahko ima. Moj mož je v Ljubljani v porodni sobi (seveda po porodu) s kamero posnel oba otroka, umivanje, oblačenje, moj telefonski klic domov, prvo dojenje. jaz pa njega, ko je v roki prvič držal svojega otroka.
Še danes sem vedno, kadar to pogledam ganjena. Tudi otrokom so posnetki všeč.

Lahek porod, veliko sreče in zadovoljstva z malčkom

Špela

Ko sem šla prvič rodit me sploh ni bilo strah, ker si niti predstavljala nisem kaj to pomeni roditi, tako kot si ne more nobena, pa če da skozi vse tečaje tega sveta-praksa je važna. Po petih urah sem sestri rekla da grem kar domov, pa mi je rekla: Poti nazaj ni. Čez naslednjih pet ur sem rodila in bilo je nepozabno, tako kot za vsako mamo.
Drugega poroda pa sem se prav veselila in tudi rodila dosti lažje.
Nič se ne boj, misli na svoje dete in na trenutek, ko ti ga bodo še toplega od tvojega telesa položili na prsi-to je trenutek, ko solza pomeni srečo.

Saša***

O videokamerah pri porodu ne vem dosti…Rodila sem pred štirimi meseci, prvič… Osebno se mi sicer zdi, da je bilo v porodni sobi tako zelo intimno, blaženo ozračje, skorajda sveto, da je še fotoaparat motil… Ne vem, to je seveda vaša odločitev…

Sicer pa sem se sama kako uro pred porodom še kar nekam na silo smejala… z mano je bil otrokov očka, kar mi je bilo v veliko uteho… Rečem lehko le to:”Če bi lahko izbirala, se ne bi nikoli odločila za drugačen porod, npr. s carskim rezom, čeprav je bil zelo naporen in težak.” Bilo je krasno…

No, jaz sem si mislila, da pač vsi ljudje, ki hodijo po cesti, so se morali roditi in da dandanes pač redko katera mamica umre… Meni je pomagalo…
Želim ti lepo doživetje in zdravega otročička.
Anita