Imam en problem, ki se marsikomu sploh ne bi zdel tako problematičen, ampak mene pa kar malo skrbi! Stvar je v tem, da sem v pol leta nenamerno shujašala za več kot 8 kg. Visoka sem 166,5 cm in še decembra lani sem imela 58 kg, sedaj pa jih imam 49kg. Toda to še ni tako slabo, s svojo postavo sem zadovoljna, skrbi me to, ker grejo kile kar dol, čeprav jem normalno!Bila sem tudi že pri svoji osebni zdravnici in ji povedala naslednje: V obdobju pubertete sem se začela rediti (s 50kg sem prišla na 55kg), kar je normalno za vsako pubertetnico. Seveda sem pri tistih letih skušala kile zadržati in celo zmanjšati. Pri 16 letih sem s hujšanjem (jedla le enkrat na dan) zopet prišla na 50 kg. Takrat sem si pokvarila prebavo, ki je bila včasih zelo dobra, postala sem skoraj obsedena s hrano. Skušala sem se ji izogibati, toda, ko nisem zdržala več, sem zmetala vase vse, kar mi je prišlo pod roke in tako sem kilograme ponovno pridobivala nazaj. Pri 19 (1999) letih sem začela jemati kontracepcijske tablete diane, zaradi katerih sem pridobila še dodatne 3 kg. Septembra 2000 pa sem nehala jemati KB, počasi sem si ponovno ustalila prehrano, jem sem 3 krat na dan (zajtrk, kosilo, večerjo, še kakšen vmesen obrok). Moja prehrana je zelo bogata z vsemi hranilnimi snovmi, ne izogibam se mastnim, kaloričnim stvarem in tudi z zelenjavo in sadjem ne pretiravam. In tako sem od Januarja 2001 pa do sedaj shujšala za 8kg. Sprva sem mi je zdelo to v redu in normalno, saj sem si ustalila prehrano, toda skrbi me to, ker se moja teža pri 50 kg ni ustavila in še kar pada. Zdravnica je naredila vse možne krvne preiskave in pregled ščitnice in izvidi so pokazali, da je vse v najlepšem redu. Slabokrvna nisem, železo je v redu, sladkor tudi, ščitnica je normalna in celo holesterol, ki je bil včasih povišan (8.0) je sedaj normalen (3,5). Zdravnica mi je rekla, da sem popolnoma zdrava in da naj se ne sekiram, toda to je težko, če ti ljudje okrog tebe, kar naprej očitajo, kako si shujšal in da jej itd. Kot sem že rekla, trenutno sem še zadovoljna s svojim izgledom in težo, toda bojim se, da bodo kilogrami še vedno padali in da bom nekega dne, takšna kot okostnjak. Vedno sem namreč prezirala pubertetnice, ženske, ki zavračajo hrano in se tako čisto izstradajo. Ne bi bila rada nekoč ena od njih. A mi lahko kaj svetujete. Razmišljala sem tudi, če imam kakšnega »parazita«, ki me »je« od znotraj. Ali je to možno? Opazila sem tudi, da grem skoraj po vsakem obroku na veliko potrebo. A imam tako dobro presnovo? Mogoči so krivi tudi geni. Mama je že od nekdaj suha, toda oče je pretežek!
Vesela bom vsakršnega odgovora.

Možno je, da iz kakšnega od razlogov slabše prebavljate maščobe ali pa da ste alergični na škrob (celiakija), seveda pod pogojem, da so tisti trije obroki, ki jih pojeste, res običajni in zadostni in ne gre le za zelo majhno količino hrane, ki ste jo razdelili na 3 obroke. To zadevo boste morali urediti sami s seboj. Vsekakor ni prav, da ob normalnem vnosu hrane izgubljate težo in bo treba ponovno k zdravnici in potem na podrobnejše preiskave predvsem blata, da se izključi slaba prebava, paraziti ipd in pa tudi zahtevnejše preiskave črevesja, da se odkrije morebitno obolenje debelega črevesa (vnetje, alergije ipd), skratka, če ste prepričani, da dovolj jeste in vztrajno izgubljate težo, se ne zadovoljite s tem, “da se ne sekirajte pa bo že”, s tem ne mislim, da ste zdaj zelo bolni, vendar nekaj le ni vredu, kot zadnji vam še vedno preostane psihiater, če gre pri vas za anoreksijo. Za začetek beležite vse, tudi količinsko, kaj ste pojedli in popili, kolikokrat ste šli na blato itd. v enem ali dveh tednih, s tem seznamom se potem odpravite k svojemu zdravniku.