Lepo pozdravljeni. Prosim vas za mnenje sledeče situacije:
Že nekaj časa se zdravim za depresijo in pri tem mi pomagajo zdravila asentra 100mg. V nekaj tednih je bilo stanje boljše, bolečine, ki so me trgale pred zdravljenjem, so pojenjale in svet se mi je zazdel bolj sprejemljiv. Sedaj po pol leta pa opažam nekatere stvari, ki jih od prej ne poznam – npr. sanje. Te so čudne in največkrat ne vem, ali se je zgodilo res, ali sem sanjala. Dogodki, ki se dogajajo preko dneva, mi sledijo v noč in jim dodam sanje. Zato je vse nekako možno in res včasih ne vem, ali se je zgodilo res, ali ne. Čudni so ti občutki. Ponovno se mi tudi vrti in cele dneve bi spala.
Ker imam ponovno tudi zdravstvene težave ( rektokelo, cisto ob korenini zoba, ki se je ponovila po apikotomiji ) in s tem seveda skrbi, se mi zadnje čase tudi mračijo dnevi. Od časa do časa bi kar preždela v kakšnem kotu, da bi me pustili vsi pri miru… Nekako se mi zdi, da asentra izgublja na moči.
Naj povem, da je moje življenje polno odrekanja, hodim v službo, skrbim za dom tako, da podpiram štiri vogale in trije otroci so moji sončki. Poleg vsega zidamo tudi hišo in zelo se žrem, ker gre gradnja tako počasi naprej. Jaz krivim moža, on mene in tako naprej. Skratka, en **** je vse skupaj.
Vprašala pa bi, kaj naj povem svoji psihiatrinji, ko grem v četrtek na pregled. Da je vse OK, ali naj potožim tako kot vam? Bo verjela, da ponovno čutim vso težo življenja, kljub jemanju asentre enkrat dnevno?

Spoštovani,
noben antidepresiv ne bo namesto vas skrbel za otroke, redno hodil v službo, podpiral štiri vogale in celo zidal hišo.Povsem naravno je, da bi v vaš situaciji VSAKDO čutil težo življenja in vsaj malo zavzdihnil.Saj v začetku po tem malo odleže,kasneje pa se že najde kakšna sprejemljiva rešitev.V tolažbo vam povem,da po statistiki beležimo poslabšanje razpoložrnja ob koncu februajja do polovice marca pri pribljižno 80% ljudi in da se počutje že s koncem marca izboljša.