Živimo v skupnem gospodinjstvu z očimom (mož, otroka in jaz), mama je pred nekaj leti umrla. Do njegove operacije na črevesju smo se odlično razumeli. Star je 55 let.
Operacija konec lanskega leta je uspela, saj metastaz ni bilo in ni bila potrebna kemoterapija. En mesec je upošteval navodila zdravnika glede prehrane, ko pa je to minilo, se je vrnil na stara pota. Je vse tisto, kar ni dietno oz. izogiba se v večini primerov tega, kar bi bilo za njega najboljše – lahka hrana. V devetih mesecih se je zelo zredil, ima že več kilogramov kot pred tistim, ko je začel pred odkritjem bolezni hujšati.
Čaka ga pa še ena operacija. V glavi ima precej velik hipofizni tumor, ki pa ni rakav. Z nobeno diagnozo se ni popolnoma sprijaznil oz. obnaša se kot najbolj zdrav človek na tem svetu.
Sama sem bila na koncu z živci, ko sem se sekirala, da zaužije v glavnem tisto, kar ne sme, a mi je sčasoma uspelo, da sem šla preko tega in da mi je “skoraj” vseeno, kako se bo vse skupaj končalo. Pravzaprav je celo življenje živel nezdravo in vsa moja prizadevanja glede zdrave prehrane so že od nekdaj bob ob steno.
Vem, da ga vse skupaj muči, a kljub temu ne morem sprejeti dejtva, da se je tako zelo spremenil, predvsem do nas domačih, ki nismo skoraj nič več vredni. Norčuje se, je zloben, točno ve, kje koga najbolj prizadene in tam udari, dela tisto, kar ni za njega, torej bolj težka ali taka dela, ki niso potreba, da ne rečem brezvena, kupuje samo tisto oz. v večini primerov tisto, kar on je in pri tem pazi, kaj od tega kdo drug poje.Najbolj je na udaru sin, kateremu sem prepovedala jesti ali piti tisto, kar on kupi. Tu in tam da kakšen tolar za kakšno položnico….
Poniža navadno tudi tistega, ki pride na obisk, sosede, sploh in oh je edino on, ki vse ve, se v vse razume, drugi pa ni vreden nič.

Zanima me predvsem to: je normalno, da se je tako spremenil. Je to normalen potek bolezni ali pa na to vpliva tudi tumor, ki pritiska na možgane? Vem, da mi vi kar se organske bolezni ne morete dosti pomagati, zanima me bolj psihološki vidik.
Večinoma smo se navadili na vse finte, ki jih ima in jih ignoriramo ali ne upoštevamo. Da nam bo malo lažje, napišite kakšno spodbudno besedo.
Lepa hvala in lepo pozdravljeni!
Magda
.

Spoštovana Magda,

svoja opažanja pojasnite očetovemu nevrologu, saj je povsem možno, da ob že poznanem tumorju v lobanjski votlini obstaja še kak drug bolezenski proces, ali pa se je primarni tumor zelo povečal. Nenadoma nastalo, ponavljajočo se jezljivost in vzkipljivost opažamo pri ljudeh pri katerih je prizadet čelni del možganov.