nezadovoljstvo
Sem 27-letno dekle. Odkar pomnim sem se vedno sekirala za fante, ko sem bila samska, ce sem bila v zvezi sem pa bila bolano ljubosumna, celo zasledovala sem svojega bivsega.
Ne vem kaj je v meni samo nekaj si vedno obupno bolano zeli fanta, sedaj in tu takoj ker ce ga ni zdaj mi potem ce pride kasneje sploh ne pomeni nic. Kot majhen otrok sem dobila VSE materialne zadeve, samo oce me je pa zapustil ko sem bila stara 3 leta. takrat sem videla kako mama trpi in kako ni ljubezni med mamo in ocetom. Ze kot mala sem videla kako je zivljenje kruto zato se se zdaj zelo tezko znebim tega obcutka. Vedno in povsod vidim samo negativne stvari, in se pritozujem nad vsem in zivljenjem in mojo usodo ker sem vedno samska. Saj ne recem ce bi bili danasnji fantje bolj taki da bi naredili 1 korak ne bi bila vec samska tako pa so taki da se mi zdi da jim je vseeno ali imajo koga ali ne ali pa bi radi samo za eno noc in adio…mislim danasnji svet je res krut.
Glede zvez VEM da moram sama sebe imeti rada na prvem mestu in sele potem lahko imam druge in imam v redu zvezo… vedno sem se sprasevala kaj je narobe z mano da me tisti fantje ki so mi vsec ne marajo. Samo zdaj VEM da ce me ne sprejmejo tako kot sem je brez veze iz te moke kruh delat ker se itak ne bo obnesel. Ce me nekdo ne sprejme taksno kot sem in da se moram pretvarjat da sem nekaj drugega ce nisem bo prej ali slej konec kakor vem.
Lepo vas prosim za nasvet kako se znebiti misli da vsak dan in vsako sekundo mislim kdaj bo prisel pravi ker vem ker na to mislim NE BO prisel ker sem tako koncentrirana na to da bo prisel da vsi zbezijo se mi zdi. Kako naj svoje misli preusmerim drugam? No morda sm premalo zaposlena…samo vseeno kljub temu ce kaj delam samo mislim na tipe in to…res kriza. IN kako naj se imam rada? kako naj se imam rada kljub temu da me nonstop zavracajo??? kako? to je tezko je zacaran krog…nimam se rada ker me ne marajo ne marajo me ker se nimam rada itd itd…
rada se bi imela rada pa ne vem kako in ne vem zakaj!
Tut ucit se mi ne da vec ker se mi zdi da se nimam zakaj. podcenjujem se in zdi se mi brez smisla ucit za ce nimam prihodnosti…no sicer lahko sem samska sam kaj cel zivljenje pa tut nocem bit!
Brala sem knjigo od SOnje Rozman: peklenska gugalnica…tam pise da smo mi ki nas je eden od starsev zapustil v otrostvu se posebno obcutljivi (seveda saj me je smrtno strah da me bo nekdo spet zapustil) in obupno hlastamo po ljubezni…isto kot jaz! Samo vem da ta ljubezen nikamor ne pride ker ljubezen ne sme bit na silo jaz pa hocem na silo in to ne vodi k pravemu partnerju!!!VEM samo kljub temu delam to nekaj v meni obupno hoce ljubezen in potrditev …slaba samozavest…da sem saj nekaj vredna.
ne vem kaj je z mano ne vidim resitve. velikokrat sem tudi studirala na samomor ker mi je veckrat bilo tako hudo jokala sem tudi na avtobusu in doma, povsod.
Zdi se mi ce bi billi danasnji tipi bolj komunikativni ne bi sploh imela problema…tako pa niso in je problem. sicer nisem sramezljiva lahko grem do tipa in mu recem kaj samo se mi zdi brez veze ker se mi zdi da se nekam silim in da mu morda nisem vsec in se mi zdi mevza ce ne pride on prvi do mene.
kako naj se imam rada?
hvala za odgovor
Spoštovana Amanda,
zadnjič mi je prišla pod roke neka nemška statistična študija, v kateri je pisalo da preko štirideset odstorkov Nemcev pričakuje, da bo ženska pri spoznavanju ( in tudi kasneje) storila prvi korak.Na Švedskem je ta odstotek še višji. Za Slovenijo ne vem, a neznaten gotovo ni.Le pogum, beseda ni konj !