pozdravljeni,

Imam 7 let staro hčerko, ki je začela obiskovati prvi razred OŠ. Zadnji teden v avgustu je izvedela, da v njenem razredu ne bo nobene deklice s katerimi je hodila šest let v vrtec. In vse skupaj niti ne bi bilo tako hudo, če ne bi bile vse te deklice, ki jih je bilo pet, skupaj v drugem razredu na isti šoli. In za nameček še večina “ta dobrih fantov iz vrtca”. Skratka večina otrok in vse deklice iz njene skupine v vrtcu so v drugem razredu. To pa še ni vse. Tik pred začetkom se je govorilo med otroki in med starši (katerih pogovore je na žalost hčerka slišala), da je učiteljica hčerkinega razreda “ta zoprna” . Tako je jokala zaradi tega že pred vstopom v šolo. Z možem sva jo pomirila, češ, da je ona pridna deklica (kar tudi je) in zato ne bo nobenih težav z učiteljico.
Vendar se je žal izkazalo, da so bile govorice o učiteljici utemeljene. Danes je tretji dan pouka mimo in pri nas doma je že dva dni precej hudo. Hčerka , ki je že po naravi zelo občutljiva deklica in jo vse še malo bolj prizadene kakor druge, prihaja iz šole jokasta, nemirna, ponoči je imela hude sanje in se zbudila, še posebej opazni pa so njeni “monologi”, ko se zapre v sobo in svoje igračke (ki so njeni učenci) ves čas nadira, jim pregleduje torbe in neprijazno govori, kako nimajo vsega, kar bi morali imeti, skratka do njih se verbalno zelo grobo obnaša.
To je včeraj počela dvakrat v popoldnevu in danes spet. Ko jo vprašamo, kako je v šoli, ne pove nič lepega. Učiteljica je res taka, kot so rekli, pravi, in pove, da se tako zadere na tiste, ki ne poslušajo, da se ustrašijo še ostali, ki so pridni. Med odmorom vsi niso smeli na hodnik, ker so se nekateri otroci grdo obnašali, skratka, učiteljica ni čisto nič in nikoli prijazna do otrok. Zato bi ona (hčerka) njaraje zbolela, tako hudo, da ji ne bi bilo treba celo leto v šolo.
Vem, da je šele začetek in, da je sam prehod iz vrtca v šolo stresen, ampak to se mi pa vseeno zdi prehudo in ne vem, kaj naj naredim. Očitam si, ker je nisem poskušala še pred pričetkom prepisat v drugi razred. Za to možnost pa je vedela hčerka že prej in zdaj me milo prosi, če bi jo lahko prepisali v drug razred.Pravi v razred, kjer so njeni prijatelji in prijazna učiteljica.
Moram vam povedati, da jo prva novica, da v njemem razredu ni nobene njene kolegice iz vrtca, sploh ni razžalostila, ker je mislila, da je v njemen razredu prijazna učiteljica, in ji je bilo to najbolj pomembno. Šele naknadno je zvedela, da ima neprijazno učiteljico. To naj bi pomenilo, da tudi zdaj ne gre za to, da bi bila rada s kolegicami, ampak, si želi imeti le prijazno učiteljico.
Prosim vas za nasvet, kaj naj naredimo.

Žalostna mamica in hčerka

Spoštovana Suzana,
povsem možno je, da bi ob svoji dosedanji družbi hčerka dosti bolje prenašala zahtevno( ne pa zato nujno neprijazno učiteljico, zato je predvideti, da bi imela v drugem oddelku boljšo motivacijo za spremljanje pouka.kot razlog navedite navezanost na vrstnice.Verjetno bo nasprotni argument, da bi v tem rimeru preveč klepoetala in s tem še slabšespremljala pouk.Počakajte še kakšen teden,če se bo pokazalo, da gre le za strogost, naj nhčerka ostane, če pa boste objektivno ugotovili, da jo ima učiteljica ” na piki” vsekakor zaprosite za premestitev..

Menim, da je govorjenje in pisanje o neprijazni uciteljici neutemeljeno. Predlagam dragi mamici, da za en dan stopi v razred in ga skusa voditi, tako da niti enkrat ne bi dvignila glasu. Sama sem uciteljica in povedati moram, da je bil prvi teden v soli zelo stesen tudi zame. Zato starsi, preden za slabo pocutje otrok krivite uciteljice, se zavedajte, da so pod velikim pritiskom tudi uciteljice.
Nekateri otroci so zelo obcutljivi in za to je ponavadi kriv tisoc in en dejavnik.
Seveda obstaja moznost, da je uciteljica res taksna, toda osebno vam predlagam, da se pogovorite o tem z njo. Boste videli, kaj vam bo povedala ona.

Jaz sem pa mamica deklice, katera ja bila tudi dana v razred stran od sošolcev in sošolk iz male šole. Moram reči, da je bilo preteklo šolsko leto katastrofalno tako za otroka kot zame. Deklica se je v razredu slabo počutila, branila se je hoditi v šolo, za nameček jo je pa še pretepal sošolec. Včasih je bilo tako hudo, da je zjutraj bruhala ali pa dobila vročino, začela je lulati v posteljo in zaradi tega še huje trpela. Ko sem se obrnila na njeno učiteljico in hotela urediti glede sošolca kateri jo je pretepal, nisem dosegla ničesar. Šla sem do ravnateljica in socialne delavke. Zopet nič…šla do staršev dečka…še večji nič. Pa sem zadevo rešila na svoj način, dečku lepo zagrozila, da jih bo dobil od mene. In kaj se je zgodilo? Moji hčerki je dal mir, lotil se je pa s pretepanjem druge deklice. No, potem so mi vsaj vsi po vrsti od učitejice, socialne delavke in ravnateljice verjeli, da je bila moja hčerka res pretepana s strani sošolca.
Vem, da je težko biti pedagog ampak težko je biti tudi mati otroka, kateri trpi zaradi tega, ker ga ločijo od prijateljic in prijateljev, za nameček ga pa še pretepajo in trpinčijo v šoli. Velikokrat sem bila nemočna in nisem vedela kako pomagati hčerki. Edino verjela sem ji lahko, jo spodbujala in tolažila, se skušala vedno znova prijazno pogovoriti s šolskim osebjem. No, zadeva je sedaj rešena. Kakšne spomine bo pa imela moja hči na vstop v šolo, na ljudi, kateri naj bi ji takrat pomagali, je pa drugo vprašanje.

Pozdravljeni!
Ja, možno je, da je učiteljica bolj stroga ali ima takšen odnos. Sicer pa, ne vem, kakšen stik ste imeli z njo, prvi vtis je vedno najpomembnejši. Če ste tudi vi prvič začutli neprijeten ali čuden stik, kar verjemite hčerki. Tudi jaz se vedno oziram na prvi vtis, ki me ponavadi ne vara.

Prvi teden pouka je bil čisto nor, otroci so bili nemirni in niso dolgo zdržali pri pouku. To pišem iz osebnih izkušenj kot učiteljica, hkrati pa vem tudi, kako težko je obvladati množico otrok, od katerih ima vsak svoje misli, pričakovanja in potrebe …

Prisluhnite hčerki in ji omogočite lepo šolo!