Pozdravljeni,

že od otroštva trpim zaradi debelosti. Mislim da gre za prisilno prenajedanje (jem, čeprav nisem lačna, ponavadi se prenajem-da me boli trebuh, vedno razmišljam o hrani, hujšanju, pred drugimi ne jem oziroma pojem malo, jem kadar sem žalostna..). Dvakrat sem hujšala v bolnišnici, shujšala nekaj kilogramov, nato pa se zredila še bolj. Zaradi debelosti sem zelo sramežljiva, od doma grem le, kadar je kaj nujnega, prijateljev nimam, le nekaj znank (socialna fobija). Sem depresivna kar opazijo tudi drugi. Jočem za vsako malenkost.Če me kdo užali premišljujem še nekaj dni o tem. Ne vem kaj naj naredim. Rada bi si uredila življenje, vendar ne verjamem, da lahko kaj naredim iz sebe, dokler sem tako debela (sedaj imam preko 100 kg- v dveh letih sem se zredila za 20 kg). Po drugi strani pa mislim, da če si ne najprej uredim svoje duševno zdravje, ne bom nikoli shujšala.

Prosim Vas, če mi lahko svetujete, kaj naj naredim, ali še obstaja kaj upanja zame, kaj mi priporočate (bi mi morda avtogeni trening kaj pomagal, moram iti k psihiatru) ?
Zanima me še nekaj – v primeru, da se grem zdravit k psihiatru, kdo vse bi za to vedel (splošni zdravnik, medicinska sestra, delodajalec…)?

Najlepša hvala za Vaš odgovor.

Spoštovana Nina,
le pogum.K psihiatru lahko pridete brez napotnice, vsebino vajinega razgovora bo varoval kot poklicno skrivnost in bo kogarkoli obveščal o vašem stanju le z VAŠO PRIVOLITVIJO.Vaš delodajalec ne more zvedeti za vašo diagnozo.Psihiater sme brez vaše privolitve razkriti vaše podatke le sodišču, vendar le po odredbi, na primer če bi bili obdolženi storitve hudega kaznivega dejanja.