Lep pozdrav!

Ne vem več na koga naj se obrnem,zato se bom zaupala vam.Imam en velik problem ,ki mi močno greni življenje.Začelo se je pred približno 11 leti.Ko sem hodila po pločniku(s torbo na rami)se mi je zdelo kot da me vleče nazaj(da bom padla),nisem mogla stati na avtobusni postaji(morala sem biti kam naslonjena,pa še to se mi je zdelo da bom padla “skup”),nisem mogla sedet v bifeju(če sem hotela iti na kavico s prijateljicami),na šolskih izletih me je bilo groza.Na koncu 4.letnika sem v šolo lahko hodila samo še z avtom,na avtobus še stopila nisem več.Prijateljic sem imela vedno manj ker nisem nikoli nikamor šla,moram pa povedati da imam fanta že12 let.Potem sem naredila pripravništvo,potem kmalu dobila službo v kateri sem še danes(6 let).V službi sem se ,če se je le dalo izogibala vseh zabav in rojstnih dnevov.Seveda sem se vsem zdela čudna(najmlajša pa nikamor ne gre če pa že gre prva domov).
Naj še povem ,da v banki nisem bila sama že toliko časa da se sploh ne spomnim,če pa s kom grem se skoz prestopam in me kar obliva.V trgovino trenutno lahko grem(če ni prevelike vrste),kar pred časom ni bilo možno,k frizerju grem na eno leto,ko res že moram pa še to je taka muka.
Pred približno 3 leti mi je šele na misel prišlo,da je to mogoče psihičnega izvora,prej sem mislila da mi je slabo ,da me boli glava in sem zato tako “švoh”,v bistvu sploh ne vem kaj sem mislila.Za moje težave je vedel samo fant.Potem pa je prišlo do prelomnice ko nisem mogla v službi niti na stolu sedet,ker se mi je tako “vrtelo”.Imam tak občutek kot ,da sedim v avtu zraven mene pa se sosedov avto premika(če veste kaj mislim).No,poiskala sem pomoč pri psihologu h kateremu hodim zdaj 2,5 leti .Naroči me na 1.5 do 2 meseca in pravi da se bom morala s tem težavami naučiti živet.Ampak to ni življenje,kajti moj krog se oži,ne morem se ne tuširat , ne delat v službi(v kateri sem rada),ne morem niti ležat na kavču,ker me kar obliva in gunca,srce čutim po celem telesu,vrat imam trd,v rokah čuden občutek,boli me glava,včasih mi je slabo.
Moram vam povedat še da sem delala avtogeni trening(kar sem psihologu predlagala jaz,pa je rekel da naj poskusim če hočem),pa mi ne pomaga.
S fantom pa si tudi želiva otroka in delava na tem(1.5let) šla sva že na preizkave in ni nič narobe.Najbrž je kriva moja “psiha”da ni nič.Velikokrat pa se sprašujem če bom sploh lahko dobro skrbela za otroka če bom skoz taka,čeprav si ga oba močno želiva.
Lepo vas prosim kaj naj storim,ker sedaj grem še vslužbo težko,ker na vsaki rdeči luči,ko avto stoji mislim da bom kar omedlela.
bila sem dolga vendar to je le delček mojih težav in upam da mi boste pomagali.

Lep pozdrav!

Anja

Spoštovana Anja,
res ste preizkusili čisto vse razen zdravil.Razmislite še o tem.Dvomi bodo izginili, ko se boste sproščeno sprehajali po megamarketih, sedeli na sredi kinodvorane in se vam ob povabilu na službeno zabavo ne bo treba izgovarjati.

Draga Anja,

ko sem prebrala tvojo zgodbo je bilo kot, da bi sama napisala svojo.
Meni se je vse to začelo dogajati letos januarja, ko sem v službi res SKUP padla. Bila sem v takšnem stanju, da niti na hodnik bloka nisem več upala sama. Mislila sem, da bom umrla. Nato sem šla k psihiatru (meseca marca) in mi je predpisal zdravila (Prozac – 1 žličko sirupa na dan, Helex 0,25 mg ; 2x 1 tbl na dan) stanje pa se mi je začelo boljšati. Moram ti povedati, da še ni popolnoma O.K. vendar je veliko boljše. Občasno še imam napade panike v trgovini pri daljši vrsti ali v banki kot ti vendar se sama poskušam obvladati kolikor se le da.Hodim tudi v službo, v staležu pa sem bila kar tri mesece. Upam, da bom čimprej spet takšna kot sem bila prej, zato tudi tebi priporočam, da se začneš zdraviti z zdravili. Sama sem stara 29 let.Zdravila še vedno jemljem in mislim, da bom počasi že lahko začela zmanjševati odmerek.

Drži se.

JOLI

To vlecenje je tudi meni znano. 2x sem tudi jaz to dozivel in sicer enkrat sem mislil da me bo odneslo v zrak, drugic me je vleklo na cesto in sem se moral prijeti za drog da me res nebi. Glavoboli, pa tiscanje po moje gre za anksioznost, jaz se proti tem sploh ne borim vec ampak se raje prepustim, ker lazje premagujem krizna obdobja.

Spoštovana Anja,
vaše težave4 zdravimo z zdravili iz vrste antidepresivov, ki ne povzročajo zasvojenosti, zdravljenje traja najmanj dvet mesecev in v tem času ne priporočamo zanositve, to boste lahko načrtovali dvanajst dni pozadnji zaužiti tableti.Zdravilo vam bo predpisal psihiater, zanj ne potrebujete napotnice.