Spoštovani!

Zelo sem zaskrbljena zaradi svojega moža. Včasih pa me tudi zelo razjezi, takrat pride do prepira, pa čeprav tako ne rešiva ničesar.
Pa naj malo razložim, v čem je problem. Včasih se o čem pogovarjava, tudi o pomembnih zadevah. Sodeluje v pogovoru in zame je stvar dogovorjena. Potem pa, ko je potrebno stvari realizirati, se on sploh ne spominja, da sva se o tem kdajkoli pogovarjala. Zanika, da bi karkoli vedel o zadevi in potem se tudi razjezi name, češ da si domišljam stvari, ki jih ni. In da on pač ne more vedeti, da sem jaz o nečem samo razmišljala. Nekaj časa sem se resnično spraševala, če je z menoj kaj narobe. Če res samo jaz razmišljam o stvareh in ga obtožujem po krivem. Potem pa sem si začela najine debate zapisovati. Tema pogovora, potek in zaključek. To pa ni več samo v mojih mislih. Zdaj sem prepričana, da z menoj ni nič narobe. On pa še vedno trdi, da se o nekaterih stvareh nisva nikoli pogovarjala. In resnično deluje kot da o zadevi ničesar ne ve. Včasih poskušam pogovor obnoviti in običajno dela popolnoma drugačne zaključke kot jih je v pogovoru, ki se ga ne spominja. Občasno pa trdi, da sva kje bila skupaj ali da sva gledala kakšen film oz. se o čem pogovarjala, pa jaz o tem nimam pojma.
Drugače nima stresne službe, je pa zamerljiv, vzkipljiv, sploh zadnje čase je zelo razdražljiv in povzdiguje glas. Tudi tega se sploh ne zaveda. Gleda mrko, vedno imam občutek, da je slabe volje. Že dolgo nisem videla, da bi se sproščeno smejal.
Kaj je z njim narobe? Kako mu lahko pomagam, če sploh?

Lp, Sonia

Spoštovana Sonia,
zgolj formalno sodelovanje v pogovoru, s prikimavanjem pritrdilnicami in nikalnicami je pogost obrambni mehanizem, kadar gre za neprijetne obveznosti,ki jih je ” najbolje odmisliti”Če opažate, da možu peša spomin tudi pri dejavnostih, ki so mu sicer ljube na primer pozabi na obisk športnega srečanja,ali imatežave z odrientacijo med vožnjo z avtomobilom, bo treba kvaliteto spomina najprej oceniti (za to obstajajo posebni psihološki testi), potem pa zdraviti- seveda pri psihiatru.

Spoštovani,

pri možu imam samo včasih občutek zgolj formalnega sodelovanja v pogovoru, vendar se ne spominja niti pogovorov, kjer je podajal svoja mnenja oz. sam prihajal do določenih zaključkov.
Opažam, da je nezbran pri vožnji, mimogrede spregleda smerokaze npr. Pravzaprav ga sploh nič več ne zanima, niti šport, niti filmi, ogled dokumentarcev, nič, nič, nič…
Naj še povem, da je star 30 let.

Lep pozdrav!

Sonia

jaz ti bom napisala par besed, čeprav je tu v tvojem primeru težko dati oceno za kaj se gre…
jaz menim, da če bi pozabljal tudi druge stvari, kot ti jih omenja dr. rejec, da bi to v sporočilu omenila in se ne bi spraševala ali je kaj narobe ali ne, ker bi vedela, da definitivno je…

mene je tvoje pisanje spomnilo na mojega moža, ki se je tudi podobno vedel…
jaz bi na tvojem mestu se poglobila v to koliko on aktivno sodeluje v pogovorih…
meni se je tudi zdelo, da se pogovarjava, pa sem na koncu ugotovila, da so to bili le bolj ali manj moji monogovori, on pa je res sodeloval bolj z da ali ne (kot ti tudi opisuje dr. rejec).

nasvet: jaz bi najprej poskusila zlepa… poskusi biti ti bolj zabavna, bolj sproščena,
pripravi mu majhna presenečenja, skuhaj kaj dobrega… povabi ga kam, kamor mu je še posebej všeč… potrudi se in kakšno svojo navado, ki njemu ni najbolj všeč spremeni… v pogovorih bodi nežna, pozorna, razumevajoča… pozorno ga poslušaj, daj mu možnost, da pove, če je kaj narobe, da pove kako se počuti…
če sta se navadno o občutkih pogovarjala brez problemov in če se sedaj zapira vase… je gotovo nekaj narobe…
poskusi ga “odpreti”… povej mu kako se ti počutiš, ko se on tako obnaša…
pokaži mu kaj si napisala na ta forum, kako si si zapisovala pogovore, da bo videl, da ne ničesar skrivaš pred njim in predvsem, da se trudiš v vajinem zakonu rešiti probleme, ki nastajajo. če te ima rad, če ni kaj drugega v ozadju in če ni nič narobe z njim, potem bi moral sodelovati.

če pa ne bo učinka,
kot je bilo pri meni…
potem pa tudi ti kaj pozabi…
jaz pozabim včasih kdaj oprati njegove stvari, včasih pozabim zlikati…
in ko vidi tisti kup nezlikanih srajc v svoji omari, potem se stanje malo popravi…
žalostno ampak resnično.

ampak najprej poskusi na pozitiven način.

srečno…
in oglasi se še kaj, pa povej kako ti gre…

Spoštovana Sonia,
človek je lahko nezbran, kadar ga mučijo realne ali namišljene skrbi in o njih tuhta toliko, da za vse ostalo ne ostane več možnosti.Če bo stanje napredovalo, bo treba k psihiatru.

Hvala lepa obema. Sem resnično zaskrbljena. Celo življenje se trenutno odvija nekako takole: pogovor – njegove ideje – začetek nečesa z njegove strani… Na koncu pa vse pusti nedokončano. Ko jaz dokončujem njegove zadeve, pa mi meče naprej, da se ukvarjam samo še s tem, da za nič drugega nimam časa…
Za znoret.

Še enkrat hvala in lep pozdrav!

Sonia

Pišem za mami, ki ima v zadnjem času vse večje težave s spominom. Stara je 56 let.
Pred približno sedmimi leti je bila operirana za rakom na črevesju. Takrat ji je spomin zaradi močne narkoze oslabel. Stanje se je z leti izboljševalo.
Zadnje čase pa opaža, da se velikokrat določenih delov pogovora, dejanj, ne spominja. Pravtako je omenila, da zelo težko piše – težko zapiše tisto, kar v resnici misli. Pravi, da pri reševanju križank velikokrat ve, kaj mora napisati, nato pa zapiše nekaj čisto drugega, kar opazi kasneje, ko nič “ne gre skupaj”…
Ker me skrbi, kaj se dogaja, nestrpno pričakujem vaša mnenja in nasvete.

Pozdrav,
Tanja

Spoštovana Tanja,
ni sicer pogosto, vendar se v tej starosti že lahko pojavi Alzheimerjeva demenca oz njeni začetni znaki.Mati bo potrebovala psihiatrični ali nevrološki pregled( obe stroki se ukvarjata s to boleznijo) in preiskave, ki jih bo strokovnjak naročil ( psihološki pregled,EEG, CT, morda MR)

Z vsem srcem vam želim, da bi se vaši mami stanje izboljšalo in da težave ne bi bile posledica alzheimerjeve demence. Vaše pismo me je namreč kar pretreslo, ker se je moji mami pri skoraj enaki starosti in podobni operaciji začelo dogajati enako. Diagnoza- AD.