Na koncu sem, z mislimi na samomor sebe ter samomor otrok, ker ne morem več gledati mame, ki dobesedno čaka na smrt z nezdravim življenjem in tisoč boleznimi, oče , ki ga zanima le kmetija in njeno nasledstvo z pijanim sinom, za katerega verjame, da se bo poboljšal. Mami je opral možgane in je čisto nezainteresirana za življenje, zadela jo je kap, čuti se nepotrebna, nemočna, brez volje, ..
Sama sem zgodaj odšla od doma ter se osamosvojila in danes živim iz rok v usta, komaj, da imamo za preživetje, drugače se imamo radi z partnerjem in otroci.
Danes pa je zdravnik mami jasno povedal, da je zanemarjena, da so rane in ranice od nehigiene ter poškodb ob sladkorni bolezni smrtno nevarne.
Naj pustim moja dva dojenčka in grem negovat in financirat mamo? Saj sem po zakonu tudi dolžna skrbet za njo???
Ne moja otroka ljubim. Želim poskrbeti za mamo, naj pride živet k meni, noče, naj gre v dom bom plačala, noče, noče pomoči prek javnih del, Ne bom pa finančno oskrbovala njo, da bodo lačni moji otroci ,oče pa z denarjem namenjenim temu financira kmetijo.
Kje lahko dobim pravni nasvet, kako lahko pomaga CSD?. Usmerite me!
Bolj ko gledam stvari, rešitve, razen smrti ni!!!!!!!!!

Obupana!

Spštovana Popolnima obupana,
vaše pretresljivo pismo je odsev mnogih podobnih stisk, ki jih ljudje žal še vedno doživljajo tudi pri nas.Vaša prva pot naj bo k psihiatru, da vam bo pomagal okrepiti voljo za življenje.Skupaj bosta izdelala strategijo, ki bo uredila čustvene razmere tako v vaši matični družini, kot v vaši sedanji, prav tako bo psihiater lahko učinkoviteje posredoval na CSD ali pri patronažni službi.Po potrebi bo vabil na pogovor tudi oba starša.

Moje izkušnje sicer niso tako dramatične, ampak vseeno. Tvoja družina je sedaj na prvem mestu. Če je boš zanemarila na račun svojih staršev, ki ne sprejemajo razumno, ne bo nihče na boljšem. Samo na slabšem, predvsem tvoja družina. Na to kako živijo starši na žalost ne moreš kaj dosti vplivati. Tako kot starši ne morejo odločati v imenu svojih odraslih otrok.
Lahko poskušaš pomagati po svojih močeh, ampak ne na račun svoje družine.. Naj le ta ne plača previsoke cene. Starši pa ti itak ne bodo hvaležni.
Jaz sem poskušala. Na koncu je izpadlo, da komandiram in vsiljujem svojo voljo, končalo pa se z groznim prepirom. Sprijaznila sem se, in pustim naj živijo življenje po svojem izboru. Ko lahko pomagam, pomagam. Sicer pa se ne žrem preveč.