Najdi forum

Moje vprašanje je staro že kar nekaj časa, pa ne najdem zadovoljivega odgovora. Imam namreč brata, ki je že kar nekaj časa nazaj zbolel za shizofrenijo. Odločil se je po parih neuspehih, da sprejme jemanje zdravil, a ga vseeno močno teži neuspeh in depresije. Jaz sem mu skušala pomagati na vse možne načine- s pogovori, hodila sva skupaj na razne prireditve, sprehode ipd. Ker pa me to njegovo stanje že preobremenjuje, sem popolnoma pozabila nase in ga fizično ne prenesem več: postala sem razdražljiva, ne morem se skoncentrirati na nobeno drugo stvar, ker sem v stalnem strahu kaj bo z njim. Ker se boji drugih svojih vrstnikov, sem jaz njegovo edino “upanje”. Zanima me ali mu res lahko pomagam na kakršenkoli način brez da bi to uničevalno vplivalo na moje zdravje. Hvala za odgovor

Spoštovana Joži,
svetujem vam da se bratu pridružite, kob se bo sam prihodnjič oglasil pri svojem psihiatru.Vaši podatki bodo strokovnjaku dragocena orientacija ia izbor bratove terapije , po drugi strani pa vam bonatančno razložil kolikšen delež prizadevanja za bratovo zdravje smete prevzeti, ne da bi s tem sebe preveč obremenjevali. Mislim, da boste morali končno začeti skrbeti tudi zase.

Hvala lepa za vaš odgovor.

Kljub temu pa je le problem, ker moj brat noče, da bi imela kakršenkoli stik z njegovim psihijatrom. Ne bi pa rada tega počela za njegovim hrbtom. Mislite, da bi vseeno bilo dobro?

Spoštovana Manca,
eden od izrazov samospoštovanja je tudi to, da vztrajate pri svojih predlogih.Storite to!

New Report

Close