Spoštovani!

Že 2 leti se pod zdravniškim nadzorom z možem trudiva, da bi zanosila pa nama žal ne uspe. Prvo neuspešno leto sem zadevo sprejela kot manjšo težavico, sedaj, ko sta minili 2 leti pa sem mnogo bolj zaskrbljena. Ob vsaki menstruaciji se počutim grozno. Ves čas bi kar jokala in na splošno sem tiste dni čisto na dnu. Nisem sposobna biti zbrana v službi, nekaj v meni me tišči, skratka včasih kar vzamem dopust, da nekako prebrodim teh nekaj dni. Po nekaj dneh muke se zopet poberem in sem spet polna upanja – do naslednje menstruacije, ko me zopet stre.

Kaj mi svetujete v tistih “žalostnih” dneh? Bojim se namreč, da mi te skrbi ne bi načele zdravja. Rada bi, da bi na vso zadevo lahko gledala bolj sproščeno in verjetno bi mi potem tudi uspelo zanositi.
V dneh, ko sem potrta, se na silo odpravim ven, v naravo in se poskušam kako zamotiti, da ne razmišljam preveč o svojih težavah. Pa mi seveda ne uspe povsem.

Ali imate kakšen nasvet za neplodne pare? Kako postopati v kritičnih situacijah?

Že v naprej se vam zahvaljujem za vaš cenjen odgovor!

Lep pozdrav,

jasna

Spoštovana Jasna,
glede na to, da psihiatričnifarmacevtski preparati ob zanositvi niso posebej zaželjenio vam pripšoročam, da se izobrazite v avtogenem treningu ( naslov knjige je Avtogeni trening- sprostitev v stiski, avtor je Hannes Lindemann, knjigo pa je v Slovenščino odlično prevedel akad. prof. dr. lev Milčinski.Vaje so enostavno razumljive,.le navodil se je treba držati. Neželjenih stranskih učinkov ni.

Pozdravljena Jasna. Kadar berem tako pošto, se vedno spomnim na mojo najboljšo prijateljico, ki je imela podobne težave. Po dveh letih neuspešnih poskusov, da bi zanosila se je prijavila na takratni Zavod za načrtovanje družine. Temeljito so se pogovorili in jo na “obravnavo” naročili čez 2 leti. Bila popolnoma “frapirana”, odšla je domov, vse skupaj postavila na stranski tir in… zanosila v naslednjem mesecu. Vem, da je bila to ene izmed zgodb s srečnim koncem, in da se ne iztečejo vse tako. A vseeno, pogum in veliko dobre volje ti želim, za povrh pa še enega zdravega dojenčka.

Draga Jasna,
pri težavah s zanositvijo 2 leti ne pomenita nič. Z možem sva 5 let hodila okoli dohtarjev ( mislim, da so vsi ginekologi na ljubljanski ginekološki kliniki videli mojo “pipiko”). No po petih letih in potem ko sem bila že v postopku za umetno oploditev, pa sem naenkrat zanosila po naravni poti. Še to: oba z možem sva bila ok. Nobenih posebnih težav nisva imela, pa tudi sekirala se kaj preveč nisem zaradi tega, pa vseeno nisem mogla zanosit. Je bil pa veselje potem toliko večje. Danes imam 17 mesecev staro punčko. Zato kar pogum, pa čim manj razmišljat okoli tega pa čim več delat na tem.
SREČNO