Psihološke težave
Spoštovani g. Rejec!
Prvič se obračam na Vas, ne bom dolga, upam pa, da če bo karkoli kar Vam ne bo jasno, da bi mi pomagali pri težavi, da me boste vprašali.
Sprašujem za partnerja, ki je trenutno v veliki duševni stiski. Star je 28 let in končuje že podiplomski študij, loteva se že drugega podiplomskega študija. Je pod pritiskom staršev, ker so vse upe dali na njega. Drugače je samostojen in ni neki “mamin sinko”: Je pošten in garav človek, je priden in pomaga vsakomur komur le more. Pred menoj je imel vezo dolgo šest let, in vezo dolgo dve leti, vendar preko interneta, saj njegova prijateljica živi v Taivanu. Deset dni pred tem ko bi morala priti v Ljubljano, jo je odvrnil od tega, češ, da njuna veza nima smisla in da ima rad mene, da želi ostati z mano in dati priložnost nama.
Še preden je z njo vezo zaključil jo je začel z menoj, zato imm občutek, da je to vse prišlo za njim.
Pred tremi leti je hudo zbolel in shujšal za 12kg, imel naj bi kolaps imunskega sistema in hude psihične težave. Zdravniki so mu celo prepdisali apaurin in še neke druge uspavalne tablete, da bi lahko zaspal.
Sam pravi, da se je postavil pokonci s pomočjo Reikija in da je stabilen. Zadnje čase je v treh meseceih (odkar je ončal s prejšnjo in začel z mano) skujšal osem kilogramov in ima hude težave. Odklanja me iz življenja, vendar pravi da me ima rad. V nekem trenutku, ko se mi odpre, me tako močno grabi, da me vse boli, objem, poljublja, v drugem mi težko pogleda v oči. Pravi, da me spoštuje.
V drugem trenutku beži stran, zapre telefon za dva dni, ker mora nekaj narediti zase.
Dr. Rejec, v vsakem trenutku mu povem, da ga imam hudo rada in da je zame nekaj najlepšega. Kljub težavam ki jih vidim, ne vidim rešitve. Pravi, da je bil v ljubezni vedno nesrečen. Zagotavlajm Vam, da ima težave z zapiranjem vrat za nazaj. In da ni nesrečen samo z mano, ampak da bo z vsako v svojem življenju.
Kam se lahko obrnem po pomoč, da mu lahko pomagam. Oziroma, sprejela bom Vaš nasvet.
Lepo prosim z nasvet, kako naprej.
lp-Katarina
Spoštovana Katarina,
če gre za njegove težave, se mora predvsem oglasiti on sam, saj vi NAMESTO NJEGA ne morete niti spreminjati njegovih navad, še manj pa pogledov. Verjamem vam, da je s človekom, kot je vaš partner težko živeti in da vam ta zveza po svoje predstavlja izziv, vendar ostaja tveganje, da se boste v načinu, ki ga uporabljate doslej, morali večno podrejati in boste zato tudi, vsaj občasno, nezadovoljni. Zamislite si takšen način življenja v nadaljnih 25 do 40 letih.
Pozdravljeni.
Vem, da je tema že stara, vendar ne vem, kam drugam naj pišem, saj težko strokovno opišem dani problem.
Torej, sprašujem za partnerico, ki ima težave, kadar ni v središču pozornosti. Namreč, v zadnjem letu se je pri naši družini dogajalo veliko stvari. Ker imam še brata, imam občutek, da ima težave, kadar dobiva manj pozornosti, kot bratova punca.
Situacija je bila sledeča – lansko leto je bila zadeva pri nas doma normalna (pozornosti okrog 50-50), dokler se moji starši z bratovo punco niso nekoliko bolj sprli zaradi nekaterih stvari. Takrat brata in njegove punce ni bilo k nam domov nekaj mesecev, niti klicala nista nič, zato je moja partnerica uživala 100% pozornost mojih staršev. Nato pa je lani proti koncu leta bratova punca zanosila in sta to povedala tudi mojim staršem. Po tem je zopet bratova punca začela dobivati nekoliko več pozornosti, vendar nič več kot moja partnerica. Vendar od takrat so se začele težave, ki se čezdalje bolj stopnjujejo zadnja dva meseca, ko imava “na mizi” 2x na teden en in isti problem – da moji starši nje ne odobravajo in podobno. Sliši se skoraj malo otročje, vendar jaz ne vem več, kaj naj naredim. Vsakič, ko potoži nad tem, ji obrazložim, da ni tako, kot si ona predstavlja, ker so se vedno normalno pogovarjali z njo, nikoli je niso ignorirali in podobno. Ne vem, kaj ji naj še svetujem, ne vem, kaj ji naj povem, da bo dobila nek občutek, da ni nezaželjena. Najbrž problem prihaja iz njenega otroštva, ker je bila edinka in je bila zato vedno v središču pozornosti, sedaj pa je najbrž problem, ker ji nekdo, ki je na “istem položaju” kot ona, “odžira” približno polovico pozornosti.
Zelo bi bil vesel kakšnega vašega nasveta, kaj ji naj še povem oz. kako jo naj pomirim.
Spoštovani,
sicer tukaj ne gre za psihiatrični problem, vendar lahko rečem, da vi ne morete ničesar narediti da bi se vaša punca počutila sprejeto, ker ta njen občutek izvira iz nje same, ne iz zunanjih okoliščin. Če bo vaša punca želela, te svoje težave pozkuša reševati s pomočjo psihoterapije, vendar zato mora ona biti motivirana, vsaj želeti se s nekom o teh svojih občutkih pogovoriti in morda dobiti en drugi pogled na situacijo.
Lep pozdrav,
Daniela Fiket,dr.med.
Specializantka psihiatrije in transakcijski analitik-svetovalec
Individualna psihoterapija, skupinska terapija za razpoloženjske in anksiozne motnje, specijalni programi zdravljenja odvisnosti od iger na srečo in odvisnosti od psihoaktivnih supstanc….
Naročanje na:
Tel: 070/544096
Mail: [email protected]