" razvajenost "

Zanima me, ne da bi imel zdaj koga konkretno v mislih, kdaj recete
za nekoga, da je razvajen ali razvajena ? Kako se mora ali ne sme
obnasati ?

Otroci: ko se otrok v trgovini meče po tleh, če mu mama noče kaj kupiti, on pa na vsak način vztraja pri stvari. In namesto, da bi vztrajala tudi mama, največkrat popusti.

Odrasli: Ne bo kupil/a kavbojk za 3000, ker so pač prepoceni in bo raje ostal/a brez kavbojk, kot pa da kupi tiste za 3000.

samo moje mnenje.

zame je nekdo razvajen, ko se ne sprijazne z besedo NE in reagira z trmo, jokom, besom…Moški tako imenovani mamini sinčki so razvajeni zame, ko kličejo mamo za vsako srajco, ko si želi kosilo št.2, ko se mu pri pomanjkanju malenkosti podre cel svet. Ženska? ko pri dvajsetih ne zna kuhati….likati….ko hoče, da se svet vrti okoli nje.

S takimi ljumi je težko.

Lep pozdrav.

jst sm mala razvajenka.

:)))
jaz tudi… se mi zdi.. ker me vsi samo crkljajo, pa sploh ne prosim za to…je pa lušno…

no.. jst mislim, da si vsak yeli biti malo tudi razvajen:))
bom jst povedala primer moje prijateljice..
ki jo imam nadvse rada.. ampak mislim, da je razvajenost to, da moras iti do Muenchna, max 4-5 ur voznje z avtom, z letalom , in to za 52.000 SIT..in ti starsi to placajo..to je razvajenost!!!

Jaz razvajenost razumem takrat. ko:
– da nekdo ne obleče nič drugega, kot zgolj “firmo”, za ceno, da ostali v družini nimajo niti za kruh
– da so dobre samo najboljše (beri: najdražje) igrače
– da otrok dobi vse, kar si poželi
– da mora biti storjeno nekaj, kar si nekdo zamisli, tisti moment, čeprav za to ni vseh pogojev
– da se nekdo druži s samo “nobel” oblečenimi, ker drugi niso dostojni njegove družbe
– da mora imeti vedno boljšo neko stvar, kot njegovi kolegi
– da se mu morajo izpolniti prav vse želje in zahteve – izpolnili naj bi jih drugi zanj, sam se ne bi potrudil

Predolgo bo vse tole skupaj, zato je bolje, da neham naštevati.

Ja, tole je kar približno to, kar pomeno razvajenost. Pa še bi se dalo naštevati. Če en primerek zahteva vse našteto gre za 10000% razvajenost, že nesramno razvajenost. Menim pa, da si vsak lahko občasno privošči vsaj malo razvajenosti, pa naj si gre za nakup obleke – firme, al pa da se pustimo malo pocrkljti – rožice, romantična večerjica,… Ampak samo občasno!!

Meni naštete stvari ne predstavljajo razvajenosti, ampak snobizem.

Jaz sem razvajenka, pa me ni zato prav nič sram. In zakaj sem razvajenka?
Ker ob nedeljah dobim zajtrk z veliko porcijo crkljanja v posteljo, pa zato, ker imajo prijateljice vedno čas zame, ko jih pokličem, pa tudi zato, ker mi ni treba kuhati kadar sem utrujena, ampak gremo ven na kosilo. Ja, pa zato, ker grem k mamici, ko so mi hlače preširoke, pa se mi nasmeje in mi jih takoj zoži. In zato, ker, kljub temu, da sem poročena, še vedno hodim na morje z očetom in brati in sestrico, in se pustim crkljati za celo leto, ko se bolj malo vidimo. In zato, ker vedno in vsepovsod naletim na ljudi, ki mi z veseljem naredijo kakšno uslugo ne da bi sploh prosila zanjo (ne vem zakaj, a tako je že od nekdaj). Pa zato, ker imam v življenju vse tisto, kar mi res veliko pomeni (čeprav sem za to tudi sama trdo delala) – tudi sama sebe razvajam, ko si kupim kakšno neumnost, poslušam glasbo in pri tem ne počnem prav ničesar ali pa si privoščim namakanje v banji za 2 uri…in še in še.

Življenje je krasno, če si malo razvajen.

Bravo Mojca, tako se dela.

Uh, to že ni razvajenost, to je že sreča v življenju. :))

Hvala, Liftmaster in Kaja. Vsak dan trikrat potrkam na les (ali pa po glavi :)), da se to ne bi spremenilo :))))
Tudi vsem ostalim želim takšne razvajenosti.

Reš test v julijski Smrkli!!!

:)))))