Oseba, ki se nonstop spusca v relativizem pri zahtevnejsih pogovorih, je lahko dusevno motena?
Hvala

Blaga stopnja relativizma lahko popestri debato, izključno relativiranje pa je duševna motnja.

kaj to pomeni izkljucno relativiranje? lahko daste kaksen prakticen primer v debati? in v kaksne dusevne motnje to spada? pa kako se jih zdravi?
je to lahko posledica apatije? in mogoce iskanje bljiznjic v intelektualni diskusiji, ko nahitro pometes z vsem, in preprosto relativiras? nesamozavest ali skrivanje pred lastno nesposobnostjo?
hvala za odgovor

Spoštovana Smrkla,

relativiranje je obrambni mehanizem, ki ga pogosto uporabljajo odvisniki pa tudi storilci kaznivih dejanj, kadar so objektivno soočeni s posledicami svojega socialno nezaželenega ravnanja. Pri relativiranju ni tako pomemben sam princip, saj ga uporabljamo tudi v običajnem funkcioniranju, izstopa pa takrat, kadar je kvantitativno pretiran.
primer: nekoga zasačijo pri kraji krznenega plašča, ta pa se brani, češ, da je to v primerjavi z drugimi krajami v svetu, prava malenkost.
V intelektualni diskusiji gre za to, da se vrednost neke trditve s primerjavo z drugo trditvijo, zmanjša, “da v nič”, oz. osmeši in poniža nasprotnika.
Relativizem sam po sebi ni bolezenska kategorija.