BREZ SMISLA
Imela sem grozno otrostvo,oce alkoholik,pri 15 odsla od doma,koncala solo,se zaposlila kot med.sestra.Pri 20-ih spoznala fanta,s katerim sva se imela 2 leti nepopisno rada.Bil je prvi clovek na svetu za katerega sem cutila da me ima rad in mi je to tudi pokazal.A kaj,ko se je spremenil,zacel pijancevat,me varat,zmerjat in tudi pretepati.Velikokrat sem ga ze pustila,a kaj ko ga po parih dneh ze prosim naj se vrne.zivim v spominih ko me je imel rad.Ta veza traja ze 7 leto,od tega ze 5 let trpim in vedno huje je.Dobesedno zasvojena sem z njim.Ne vidim vec smisla v zivljenju zelim si samo umreti.Ne morem razumet,da sama silim v to,sramujem se svojega pocetja,a ne morem si pomagati.Bila sem ze v raznih skupinah,psihoterapevtu,a nic.On se vraca k meni samo prespat in jest.Z menoj ne gre nikamor,niti na pijaco,kaj sele na dopust.Dotakne me se ne po vec mesecev,ceprav spiva v isti postelji in mu jaz veckrat pokazem da si ga zelim,vedno me zavrne na grob nacin.Lansko leto sva spala skupaj samo 2x.Javno hodi z drugimi,mene le izkorisca in ponizuje!Kako sem lahko v taki vezi?Kaj mi je?Vcasih imam obcutek,da nisem normalna.Pa tako hrepenim ze leta po partnerju ki bi me spostoval in me imel rad in mi bil zvest.Unicila sem si mladost in sedaj sem pri 27 letih razvalina,ki nima ne upanja,ne moci.Poleg trpljenja in solz imam le sanje.In ljubezen do zivali,posebej brezdomih za katere skrbim kolikor morem.
Ne morem spremenit preteklosti,prihodnosti pa ne znam.Nicesar ni hujsega na svetu kot,ce te boli”dusa”.Jaz to bolecino dobro poznam odkar pomnim zase!
Ne vem ali je to usoda ali prekletstvo.
Spoštovana Ana,
res je nenavadno, da kljub temu, da ste finančno samostojni še v vseh letih trpljenja niste pomislili na to, da bi lahko morda našli partnerja, ki bi vas upošteval, spoštoval, cenil in mogoče celo ljubil, če vzamemo slednje kot vsoto vseh tistih lastnosti, ki jih od partnerja pričakujete. Če ne boste nič storili je možno le dvoje: ali vam taka zveza do neke mere ustreza in imate radi vlogo žrtve, ali pa živite tako daleč od sveta, da ne vidite, kako živijo in funkcionirajo drugi pari. Seveda je odločitev težka, vendar si je treba predstavljati še nadaljnjih dvajset let takšnega življenja in alternativo prestajati krajši čas morda nekoliko večjo stisko, ki pa bi jo nasledilo vrednejše in kvalitetnejše življenje.
NIKAKOR NE MOREM DO VASEGA E-MAILA OZ.NAJBRZ NE ZNAM.ALI SE MI LAHKO OGLASTE NA E-MAIL: [email protected].