Ne čutim potrebe po….

Vedno več je takšnih in drugačnih, ki jih spolnost omejuje pri raziskovanju……Jaz imam problem, da meni ne paše več ljubiti se. Ne znam točno razložiti zakaj ne ampak enostavno kot, da tega ne bi bilo več v meni…….Včasih mastrubiram….ampak želja, da pa me partner pa ne. Najina ljubezen se sploh ni ohladila. Ljubim ga enako kot prej in obstaja želja, ko začne predigro, me vzburi in vse ampak nekaj v meni je, ker vem, da mu pri vsem tem ljubljenjem ne morem dajati tega, kar sem mu lahko prej.
Enostavno tega kot, da ni več v meni…….

Kriv je stres! Preveč delaš!

Imam podoben problem kot ti in si tudi jaz nisem znala pomagati. Potem sem spoznala tole: Če do nečesa ne čutiš želje oz. potrebe, potem tega pač ne potrebuješ. Navajeni smo poslušati o super orgazmičnih ženskah in mislimo, da znami nekaj ni v redu. Meni so celo predlagali psihiatra. Vendar sem po mnogih pogovorih, nasvetih in strokovnih mnenjih sklenila, da bom počela to kar mi MOJE telo in duh narekujeta. Če mi v določenem obdobju mojega življenja ni do spolnosti, bom to sprejela in živela čisto normalno naprej.
Predlagam ti, da se ne preveč obremenjuješ, ker partnerstvo ni samo spolnost. Če pa partner tega ne more razumeti, se zamisli nad njim in ne nad tabo. To pa seveda ne pomeni, da mora tudi on živeti brez spolnosti.
Vzemi moje besede kot osebno mnenje nekoga. ki je zaradi podobne situacije precej pretrpel in se iz lastnih napak tudi nekaj naučil.
Srečno, Beba

Najprej Mediji:
Če ne čutiš potrebe po njegovi “dejavnosti”, potem je se najprej vprašaj, če si želiš drugega, magari samo v fantaziji, pa ti bo jasno. Če ne, je verjetno res, kar pravi Poly.
Beba, s tabo se načeloma strinjam, vendar je človek tako narejen, da se dve ljubeči osebi enostavno hočeta butat vsaj vsake toliko, če ni posredi bolezen, kar stres vsekakor je, to pa pomeni naš moderen današnji način življenja, z delavniki in globalizacijo vred. Vsekakor pohvalno, da praviš da se ne smeš obremenjevat, ampak, sorodna duša je vseeno iz mesa in krvi, in kar tako ga postaviti pred:
ali sprejmi ali ne, tudi ni čisto prijazno. Kaj pa če bi imel on ravno takrat obdobje ko bi ga malo bolj metalo?
Bolj me zanima če si sedaj še na istem, torej ne želiš spolnosti, ali si problem uredila, in kako in ali se je samo uredilo. Zanima me ali si v tem obdobju partnerju sem pa tja “pupustila” za biološki minimum, ali je za sprostitev skrbel kako drugače, ali kje drugje. Lep pozdrav obema.

Želja pač varira in mislim, da je že nekdo tem forumu omenjal rek: Svako jaše, kak mu paše.

Po drugi strani, pa mislim, da se človek načeloma tudi ne bi smel kar tako sprijazniti s tem in biti totalno neaktiven. Mislim, da je s tem podobno, kot z vsemi stvarmi življenju. Mnogi celo življenje prespijo ali prečepijo pred televizorjem in se jim enostavno nič ne ljubi in so popolnoma zadovoljni sami s sabo in s svojim življenjem…, in s tem v principu ni nič narobe, vsaj dokler so v resnici zadovoljni sami s sabo. Marsikdo pa potem nevarno zboli (recimo rak) in se zgodi, da mu ostane samo še nekaj mesecev aktivnega življenja. Takrat pa nenadoma doživi prosvetljenje, začne hlastati po življenskih aktivnostih, povsod ga je polno in zgodi se, da je ravno zadnjih pol leta življenja najbolj polnih, najbolj bogatih in da se šele v tem času zave drobnih lepot in užitkov, ki jih nudi narava, prijateljstvo, sex, … In seveda je potem človeku žal, kaj za vraga je počel prej 20 let pred televizorjem.

Če se vrnem k seksu, lahko iz osebne izkušnje povem, da sem v zadnjih 5 letih bistveno napredoval in da je tovrstna kvaliteta mojega življenja bistveno večje, kot pa recimo onih 10 let pred tem. Ampak v tistih 10 letih pustega seksa, brez eksperimentiranj, brez truda, brez posebnih užitkov, pogosto samo na željo partnerke in včasih na silo se mi je zdelo, da mi nič ne manjka. Seveda sem podobno kot pri seksu bil pasiven tudi pri ostalih lepotah življenja (nisem hodil na dolge dopuste, nisem spozanval toliko novih stvari, nisem hodil toliko na kulturne prireditve,…) Danes pa se mi škoda zdi, da nisem tistih 10 let bil bolj aktiven, ker se mi zdi, da so tista leta minila kar v prazno (če odštejem študijske in delovne uspehe).

In zato mislim, spoštovane dame, da si res ni treba nabijati kompleksov, če vam neko obdobje ni do seksa, sploh ker vsi vemo, da z orgazmi nabiti potrošniški družbi ni za zaupati…, vendar pa je pogosto odsotnost želje po seksu predvsem posledica enoličnega, zdolgočasnega življenja, kjer teče vse po ustaljenih tirnicah in se nič novega ne zgodi, in kljub temu da zatrjujete, da je sicer v odnosu s partnerjem vse v redu, bi si upal trditi, da se ta odnos ne poglablja, ne napreduje, ker je po mojem to napredovanje zelo povezano tudi s seksom, pa ne da je napredek v seksu predpogoj za poglabljanje odnosa, ampak bolj posledica, ali ne?

Hvala vsem za odgovore…..Mogoče je res to, kar pravi Beba, da enostavno je treba pusti čas času in živeti določen čas brez spolnosti in ko pride potreba nazaj….Verjemem, da je to zadeva, ki jo je potrebno razglabljati s partnerjem in še vedno verjemem,da stres in problemi, ki so prisotni v tem zadnjem letu so poglavitni razlog, ker vsega tega prej ni bilo. Bilo pa je hudo s partnerjem dokler se nisva začela pogovarjati zakaj vsega tega več ni. Sedaj pa je tako, da kljub njegovi razumevajoči naravi vsi vemo,da je nekaj v njem, ko si misli, da vse to ni tako, da mi mogoče on ni več zanimiv. S pogovori se da marsikaj rečiti in tudi to se bo na nek način. Je pa res Beba, da leto skoraj brez spolnosti…..mogoče enkrat na mesec ali dvakrat…Ni pravega filinga….Enostavno ga ni……

Veš Sašo, po naravi sem precej analitični um. To pomeni, da stvari premislim, obrnem, razrežem in analiziram iz vseh strani. Ne, partnerja nisem postavila pred dejstvo, poizkušala sem potrpeti in se prilagajati dokler sem lahko. Vendar pride trenutek, ko ne zmoreš več. In takrat sva prišla do kompromisa: če imam jaz pravico, da mi do sexa ni, ima tudi on pravico, da mu do sexa je. Za njegovo sprostitev poskrbi, oz. poskrbiva drugače. To, da bi se zaradi tega razšla pa nama ne pade na pamet. Preveč se ljubiva in, če sem odkrita, tudi verjameva, da se bo meni želja nekoč vrnila. In tudi če bi si on omislil ljubico, se jaz ne bi pritoževala, ker glede na situacijo nimam te pravice.
Lep pozdrav, Beba

Beba rada bi te vprašala koliko časa pa vse to že traja pri tebi?

Zelo si odkrita Beba, in zelo prav ravnaš. Prepričan sem, da ti bo posijalo sonce, prej ali slej. Držim s tabo.

Ej, nečesa ne razumem. A naj ne bi bilo glavno gonilo za zvezo ravno dobra in kvalitetna spolnost? Ker če škripa tu, je potem samo še vprašanje časa, kdaj se začne krhati celotna zveza. Razen, če sta vidva na nekem višjem suptahvarjashsjahananananda nivoju??

Lifmaster…..Pravo in edino gonilo za dobro vezo pa še zdaleč ni seks. A potem se celotna zadeva bazira in ureja samo na podlagi seksa. To je nekaj v tem stilu….Midva odlično seksava ampak, ko pa se morava pogovarjati pa se nimava o čem pogovarjati in sva skoz tiho. Seks je problem limaster ampak za kaj takšnega mora imeti druga stran potrpljenje in iz tvoje strani pa mora priti sploh to, da poveš svojemu partnerju, da je nekaj narobe, ker drugače se počuti odrinjenega. Del mene čuti, da je razlog vsemu temu stres, ker prej tega ni bilo…..Večina stvari se dogaja tako ali pa tako samo v naši glavi in glavni razlog sem jaz in ne to, da bi moja ljubezen do njega pojenjala ali pa da ne bi čutila več tako kot sem na začetku. Še vedno ga čutim enako kot sem ga prej in še vedno čutim njegovo ljubezen z enako močjo kot mi jo je dajal na začetku. In hudo je meni, ko vsega tega ne morem vračati nazaj tam, kjer lahko pride do ekstazne združitve….Vendar še vedno verjemem, da je zadeva predhodne narave, ker trenutno je takšno tudi moje stresno življenje in vse kaj spada skupaj.
Če pa imaš ti takšno vezo lifmaster, ki jo gradiš samo na seksu in na ničemer drugem potem pa želim tvoji izvoljenki lepe spomine, ko bo stara, ko bo preučevala zidove, ker seks v pozni strarosti ne bo imel preveč efekta.

Medija:
Ok, narobe sem napisal, da je glavno gonilo, moral bi napisati – eno izmed glavnih. Ampak še vedno trdim, da ni kvalitetne zveze brez močne sestavine spolnosti, saj ji daje potreben ogenj in iskrice, lakoto po še, da lahko dalje uspeva. Sloga, spoštovanje, harmonija, prijateljstvo, naklonjenost, partnerstvo pa je večjega, esencialnega pomena za zrelejše dni. To je čisto normalno. Komunikacija, kot pravilno ugotavljaš, je problem pri veliki večini parov. Ali pa da je komunikacija npr. enostranska.

Hmm, kar v istem stavku si postaviš paradox. ——Del mene čuti, da je razlog vsemu temu stres, ker prej tega ni bilo…..Večina stvari se dogaja tako ali pa tako samo v naši glavi in glavni razlog sem jaz in ne to, da bi moja ljubezen do njega pojenjala ali pa da ne bi čutila več tako kot sem na začetku. Še vedno ga čutim enako kot sem ga prej in še vedno čutim njegovo ljubezen z enako močjo kot mi jo je dajal na začetku. In hudo je meni, ko vsega tega ne morem vračati nazaj tam, kjer lahko pride do ekstazne združitve….Vendar še vedno verjemem, da je zadeva predhodne narave, ker trenutno je takšno tudi moje stresno življenje in vse kaj spada skupaj.———- Kaj pa potem drugi del? Saj se ti ni potrebno tako dokazovati, da je vse v redu. Ali pa mogoče ravno ni vse v redu, ker tako dokazuješ – vprašaj se, dokazuješ sebi ali Liftmastru?

———-Ne znam točno razložiti zakaj ne ampak enostavno kot, da tega ne bi bilo več v meni…….Včasih mastrubiram….ampak želja, da pa me partner pa ne. Najina ljubezen se sploh ni ohladila. Ljubim ga enako kot prej in obstaja želja, ko začne predigro, me vzburi in vse ampak nekaj v meni je, ker vem, da mu pri vsem tem ljubljenjem ne morem dajati tega, kar sem mu lahko prej.
Enostavno tega kot, da ni več v meni…….———–
Sama sebi si si dokazala, da je pač nekaj narobe v kontekstu do fanta, ker včasih masturbiraš, to pomeni, da je s tvojim spolnim apetitom čist ok. Malo tudi opazuj, kaj počenjaš ko masturbiraš, o čem razmišljaš, mogoče ti da kakšen namig ali odgovor. Do fanta pa boš res morala razčistit, kaj je narobe. In ne vem, če je res samo stres ta krivec, ker še ob tem masturbiraš, kot praviš.

No vsekakor ti pa želim da čimprej prebrodiš to tvojo prehodno “frigidnost” na tak ali drugačen način.

p.s. Kako pa veš, da sex v starosti ni gud? Si intervjuvala dedka in babico? Moja pravita, da sexata vsaj 1x na 14 dni in da je prav fino 😉 Sreča, da lahko imamo (med drugim) tako kul pogovore v družini, kaj se tiče sexa

Poslušaj, Liftmaster, kaj praviš o zvezi, v kateri imata partnerja spolne odnose največ enkrat na teden? V obdobju 5 let.

Kaj pravite o tem drugi?

Mene pa je presenetila tvoja izjava…”In tudi če bi si on omislil ljubico, se jaz ne bi pritoževala, ker glede na situacijo nimam te pravice.” Haloo??? Koliko pa misliš, da bi te partner spoštoval, če bi si omislil ljubico – nič. Če se imata zares rada, se raje pogovorita in rešita problem na kakšen drug način (obstajajo svetovalnice za partnerje, ki imajo probleme v spolnosti).
Dober sex je tvoja pravica in krivda ni nikoli enostranska! Ne se podrejat in poniževat z nekimi “dobrimi nameni”, da bi se zveza obdržala – raje reagiraj in se postavi dobro na noge. Srečno!

Hvala za tvoje besede, vendar pri meni ne gre zato, da bi me partner v kaj silil ali izsiljeval. Gre preprosto za moje mišljenje. Nisem kakšna izkoriščena in šibka ženska, ki prepušča nadvlado moškemu.
Kot si napisala je sex moja pravica, ne pa moja dolžnost. Pravico si vzameš ko in če ti paše. Isto velja za mojega partnerja. In še mimogrede: verjamem tudi v sex brez ljubezni, ki ima za edini cilj telesni užitek in v tem ne vidim nič grdega in nemoralnega. Pač verjamem, da mojo svobodo omejuje samo in izključno svoboda drugega. Torej se vsak lahko spusti do meje, kjer drugega ne prizadene. In verjemi, vesela in srečna sem, ker imam ob sebi enako mislečega partnerja.
Pozdrav, Beba

Zivjo,
tud jaz imam podoben problem, ki me zelo obremenjuje in si zelo zelim, da bi spet imela tako mocno zeljo po sexu kot prej, in edi je povedal cisto prav, najina zveza je malo stagnirala in posledice so ze vidne, cez zimo je bilo zelo enolicno in dolgocasno in veliko prerekanja, nobenega truda…zdaj sva se pobrala, ampak zelje po sexu ni, moski ste pa tako razred zase, in zelo malo je tistih, ki jim kdaj ne bi pasalo!
KOt ste ze opazili, pomeni sex 10% v zvezi, ko pa so tezave z njim, postane sex 90% tezava, bolj enostavno ne znam razloziti, v glavnem sex je tako pomemben kot vse druge stvari, ce pa so tezave pri spolnosti, lahko nastane iz njega slonovska tezava!
In moj fant glede tega ni tako zelo dobrosrcen, saj razume, ce mi ni, ampak ko se skregava mi takoj vrze naprej, da si ga vec ne zelim, da ga ne ljubim….ciste otrocarije!Ampak jaz pravim, da je to samo jeza!Vendar vsak dan pa res ne mores sexati, to je ze too much!Fain je, ce je malokart,pa takrat popolno!!!
Upam, da bomo prebrodile te tezave….
veliko uspeha….

Why not?
Če gre za doživet in intenziven sex, bo več vreden kot vsak dan na hitro po dolžnosti. Sicer je pa treba upoštevat tudi utrujenost, stres, majne otroke, itd..
Ko je bila soproga noseča in rodila, sem v nekem zaključenem obdobju 10,11 mesecev, le štirikrat.

Hej gospod Liftmaster, se popolnoma in cisto strinjam s tabo predvsem s tistim
suptahvarjashsjahananananda!!!!! Naj zivi ljubezen, ljubezen polna vsega , smeha, jeze, joka, veselja, zalosti, sexa, majhnih in velikih uzitkov!!! Drugace si je ne znam predstavljati!!!

Lep pozdrav pa veliko ljubezni!
cau cau
Nina

Spet Lifmaster se ti moram pridruzit, tudi moja dva sta sexala!!! mislim na dedka in babico… Vsaj tko mi je babica pravila, da je bil dedek pravi moski..:)) Sam zal je ze umrl!!:) Da pa ne govorim o mami in njenem tipu.. tadva sta pa itak poglavje zase , pa ze tudi v skoraj pedesetih!!:))

ok, morda sem povedala malo prevec osebne zadeve, vendar mislim, da je potrebno!!:)

pozdravcek!
Nina

Brez orgazmov ziveti mi ni!!!…:))