Lep pozdrav!

Najprej se zahvaljujem Vam gospod Mag. Vanja F. Rejec za Vaš nasvet moja tema je bila (fant-starši: imam fanta, ki ga moja mama ne mara in sva si zaradi tega na “bojni nogi”).
Študiju se nameravam 100% posvetiti, saj bi se rada čimprej osamosvojila. Vendar težava je v tem, da me problemi doma zelo demotivirajo, kar se pozna pri neopravljenih izpitih.V poletnem semestru načrtujem, da bom večkrat ostala v Lj in upam, da bo moje učenje uspešno. Vendar me muči to, kako naj to dopovem doma, saj ne razumejo, da se v Lj lažje učim (mislijo, da je moj fant v Lj z mano).

Prosim svetujte mi, kako naj jih prepričam, ker je to edina rešitev za moj študij.

Hvaležna sem tudi tebi Marko, za to, da si mi prisluhnil. Tvoj odgovor mi je zelo pomagal, saj je lepo vedeti, da je nekdo, poleg prijateljev in fanta, ki poznajo moje starše, enakega mnenja. Včasih je bolje, da nekomu, ki ni subjektivno udeležen povprašati za realno mnenje.

Včasih se mi zdi, da sem že preveč občutljiva na to kaj mama naredi, ali reče. Ravno ta vikend sva se spet skregali, tokrat zaradi učenja. Včasih res ne vidim smisla v tem, da bi se trudila za boljši odnos, ker vidim da sama ne vlaga v to (mogoče pa sama tega ne vidim). Želim si, da bi se vsaj “normalno” pogovarjale in da se ne bi razburjala, ko grem ven s fantom.
Zdi se mi, da je ljubosumna name. Ampak kako le, ko pa ima res dobrega moža, ki ji ugodi v vseh muhah. Včasih se ji je vsaj kaj uprl, zdaj pa tako ali tako vidi, da ji ne bo kos. Tudi, ko se jaz prepiram z mamo, je grozno, saj vsak moj dober argument uniči in se zapiči v kakšno malenkost. Ne da se kregati z njo, ker je že na začetku znano kdo bo zmagal. Jaz sem preveč čustvena in se obremenjujem z vsako grdo besedo, ki mi jo reče, velikokrat v najinih prepirih jokam, potem se jočeva obe. Jaz zato, ker me ne razume, ona pa zato, ker misli, da jo sovražim. Pa saj jo ne sovražim, vsaj mislim, da ne. Me je pa zelo prizadela in ne vem, če ji bom lahko kdaj oprostila, kajti mame naj bi imele svoje otroke rade, brezpogojno, ne glede na to, če delajo napake, saj se iz napak učimo.

Čutim, da ko nekaj naredim po svoje, kot v tem primeru, ko imam fanta, ki ji ni všeč, me ne mara več. Za njo sem največje razočaranje, to mi je sama že večkrat priznala.
Včasih sem ji bila v ponos…Pa saj me to ne boli preveč, sem se že navadla.Težko mi je to, ko vidim očeta, ko trpi. Postavljen je med dvema bregovoma. Prosil me je, če bi se potrudila, da bi rešile probleme z mamo. Obljubila sem mu, da se bom potrudila, ker ga imam preveč rada, da gledam kako trpi. Pa tudi sama si želim boljši odnosov z mamo. Če je sploh to mogoče? Upam, da nekega dne bo. Samo problem je, ko ne vem kako se naj tega lotim? Naj bom prijazna z njo? To sem že poskusila, ampak kaj ko se kmalu spet skregamo in smo zopet na začetku. Zdi se mi, kot da se vrtim v začaranem krogu in imam občutek, da se to ne bo končalo. Upam, da se motim.
Moj starejši brat se je čisto izoliral od mene. Nikoli si nisva bila blizu, zdaj pa vse kar mu zaupam, pove mami. Moj fant mu sploh ni všeč, češ da je premlad in da me bo izkoristil. Očita mi, da sem kriva za vse probleme v družini in da moram prekiniti s fantom. On je prekinil 4 letno zvezo samo zaradi tega, ker mu je mami nonstop “težila” glede njene telesne teže, oblačenja, neambicioznosti in mu vtepla v glavo, da si zasluži boljšo. Od tega je zdaj že 2 leti in on je še vedno sam in zagrenjen, ker išče idealno žensko.
Kar pa se tiče moje ljubezni, upam, da je prava in da nisem z njim zaradi težav doma. Tega res ne morem reči. Mislim, da sva res za skupaj, to sem čutila tudi preden so se začele težave z mamo.Je pa res, da sva bila takrat šele na začetku. Veliko mi pomeni, ko mi stoji ob strani in mi pomaga, saj brez njega ne bi bila tako trdna. Čas pa bo pokazal, ali je najina ljubezen res trdna.
Zanima me vaše mnenje, ali je utopično pričakovati boljše odnose z mamo? Kaj bi morala storiti za to? Kako naj se manj obremenjujem, da se bom lažje posvetila učenju?
Zelo si želim dokončati študij.
Najlepša hvala, da ste si vzeli čas.
Lep pozdrav Maja

Spoštovana Maja, priporočam vam, da si dobite ” zaveznika” to je osebo,ki ima kakršenkoli vpliv na vaše starše.Ta naj jim predoči prednosti življenja v Ljubljani: bližina knjižnic,možnost posvetovanja s kolegi,kolektivno spodbujajoče študijsko vzdušje in kar vam še podobnega zveni kot tehten argument.”Zaveznik” mora svojo prepričevalsko vlogo večkrat ponoviti, da bo uspeh trajnejši.