Spoštovani!

Na vas se obračam zaradi nekakšnega nerazumnega strahu pred vsem-pred življenjem. Ves čas imam namreč občutek, da se bo meni ali moji družini zgodilo kaj hudega in da lahko to preprečim z določenimi dejanji. Tako ‘moram’ določena opravila (čisto vsakdanja) opraviti na točno določen način, da sem lahko mirna. Poleg tega se mi zdi,da moram včasih kakšne misli,ki se mi vsilijo nekako ‘sprati’ in si zato zelo pogosto umivam roke. Moja družina tako misli,da sem obsedena s higieno.V družbi se zmeraj obvladujem, doma pa se ne morem in vse to me zelo obremenjuje,saj mi jemlje veliko energije in časa. To se pojavlja že precej dolgo, približno dve leti,vendar ne ves čas, ampak predvsem takrat, ko sem pod stresom. Tega svojega obnašanja še sama ne razumem, saj se zdi precej bedasto,da bi lahko s kakšnim takim dejanjem kot je umivanje rok kaj preprečil in tudi ne vem kaj je vzrok. Me pa zanima, kako se lahko tega rešim, oz. ali mislite,naj te občutke preprosto ignoriram in ‘ tvegam’ da se kaj zgodi?

p.s sem študentka

Lep pozdrav!

Spoštovana Tina,
pri vas gre za t.i. kompulzivno vedenje, ki je subjektivno hudo moteče, čeprav objektivno življenjsko nenevarno.Ena izmed terapevtskih metod je ta, da poskušate izvršitev prisile čim dlje odložiti .Takrat se boste počutili sicer hudo naksiozno, vendar napredujte zelo popčasi ( le po nekaj sekund vsakič).Bistveno boljši tezulat je mogoče doseči z zdravili iz vrste antidepresivov ( ti ne povzročajo odvisnosti).Ker takšna terapija zahreva relativno velike odmerke zdravila, mora potekati pod kontrolo psihiatra.