marhuana
Spoštovana Travica, marihuana depresijo zamaskira, zato se ta intenzivneje pokaže ob prenehanju jemanja.Če je vaša psihiatrinja postavila kot pogoj za nadaljevanje zdravljenja abstinenco od marihuane in če se dogovora ne držite, vas lahko v skladu s predpisi o medsebojnih obveznostih pacienta in zdravnika izključi od nadalnje obnravnave (primerjajte z zdravljenjem alkoholne odvisnosti, pri nekom, ki se noče odreči benzodiazepinskih pomirjeval)
Tudi pri meni je tako, da po prenehanju s kajenjem trave padem v globoko depresijo. Mislim, ze ITAK sem depresivna, ko sem zadeta, oz. ko kadim, tega ful ne cutim. Ne cutim vseh teh suicidalnih misli in samoobtozevanja. Osredotocena sem na cisto banalne stvari. Nekateri bi rekli, da je to beg pred realnostjo in da mi se mogla s problemi soocit. Morda res. Morda pa je brezveze konstantno brskati, ce ne mores najti nic novega in se je treba z dolocenimi dejstvi sprijaznit – da je zivljenje kurba in da v moji glavi ne igrajo vsa kolesca tako, kot bi mogla. Tega se ne da spremeniti. Kar pa boli. In zato si jaz na svoj nacin lajsam bolecino. Je pa res, da to pomeni, da moram kar dosti vsak dan skadit, da je ucinek dosezen. Distanca, po kateri hrepenim, pa je vzpostavljenja ze po prvem jointu. Izgovori…? Mogoce… Drzim se besed – whatever gets you through the day…
Mary Jane xxx
Pri konstantem in dolgoročnem uživanjem marihuane se vsekakor pojavijo težave, ki pa jih ne bosta opazila po tedenski abstinenci. Če ne drugo, bosta imela težave s koncentracijo in spominom. Še vedno sem mnenja, ceprav že več let nisem kadil, da je marihuana prijetna rastlina, vendar ji vsakodnevno uživanje odvzame ves čar. Posledice mojega večletnega vsakodnevnega kajenja opažam še danes.
obvezno zmanjšaj dozo , zaposli se z nečim, ki ti ne bo dovoljevalo biti zadeta. Dosegla si namreč nivo, kjer trava dela proti tebi. Res je, da se je to z menoj dogajalo kakih 4-5 let nazaj in da danes ne kadim več, vendar če prav pomislim sem se v času najhujše krize zaposlila in enostavno nisem imela časa za redno kajenje. Nisem prepričana a mislim, da me je to nekako izvleklo iz krize-ne takoj, ampak me je.In še vedno sem kadila, vendar namesto ob jutranji kavici šele popoldne ali zvečer in kar je bilo še bolj bistveno, nisem več sedela vsa zadeta doma in se utapljala v depresiji ampak sem nekaj spremenila v načinu življenja – morda pa je odgovor v tem? Srečno!