Spoštovani!

Najin sin je star 2 leti in je od septembra v vrtcu, kjer je v skupini s 3 – 4 letniki. Naslednje šolsko leto bi ga naj dali k vrstnikom, s čimer pa se z možem težko strinjava.
Sin se je namreč med vrstniki (prva dva meseca vrtca) izredno slabo počutil. Bilo mu je dolgčas, kar naprej je jokal in bil bolan. Odkar je med starejšimi otroki, težav ni in v vrtec gre zelo rad. Intelektualno je na isti ali še višji ravni kot njegovi sošolci in to ga zelo motivira.

Ne znava si predstavljati, kako bi naj bilo, na primer čez eno leto, ko se bodo njegovi vrstniki učili oblike in barve, medtem ko sin to zna že pol leta, da ne govorim, kaj bo čez eno leto. Govori tekoče, v stavkih, zna najmanj 15 pesmic, sodeluje… Zavedava se, da bi morda s čustveno-osebnostnega stališča bilo bolje, ko bi bil z vrstniki, ali pa ne…

Dilema je vsak dan večja, zato vas prosiva za nasvet, morda tudi, kam naj se obrneva.

Hvala!
Bojana in Matjaž

Spoštovana Bojana, vaša stiska je skoraj večja ob otroku ki hitreje napreduje, kot ob takšnem, ki bi zaostajal.Pogovorite se več z odgovorno vzgojiteljico,dvome pa bo lahkorazjasnil pediaterali pedopsiholog (Pediatrična klinika v Ljubljani)

Dovolite moje mnenje:

tudi z mojim sinom je bilo tako v vrtecu, ni bil sicer tako napreden, vendar bolj kot svoji vrstniki. Prvo leto je med njimi toliko napredoval, drugo leto pa so v skupino prišli manjši in takrat je vidno nazadoval. Mogoče je bilo to tudi zaradi vzgojiteljice, ki ni našla skupnega jezika z njim (čeprav tudi z mojo hčerko ni), ali pa je bila preveč zaposlena z malimi. Letos je prišel v večjo skupino, in je potreboval kar nekaj mesecev, da ni več igral klovna in z njimi našel skupni jezik. Tudi vzgojiteljica (nova) je k temu dosti doprinesla.

Rada bi vam povedala, da naredita tako, kot vama narekuje srce. Če bi jaz imela še enkrat to možnost, bi sigurno drugače ravnala. Poiščita tak vrtec, v katerem imajo posluh za to. In ne pustite se pregovoriti, ravnajta tako, kot je vidva mislita, da je prav.

Dovolite moje mnenje:

tudi z mojim sinom je bilo tako v vrtecu, ni bil sicer tako napreden, vendar bolj kot svoji vrstniki. Prvo leto je med njimi toliko napredoval, drugo leto pa so v skupino prišli manjši in takrat je vidno nazadoval. Mogoče je bilo to tudi zaradi vzgojiteljice, ki ni našla skupnega jezika z njim (čeprav tudi z mojo hčerko ni), ali pa je bila preveč zaposlena z malimi. Letos je prišel v večjo skupino, in je potreboval kar nekaj mesecev, da ni več igral klovna in z njimi našel skupni jezik. Tudi vzgojiteljica (nova) je k temu dosti doprinesla.

Rada bi vam povedala, da naredita tako, kot vama narekuje srce. Če bi jaz imela še enkrat to možnost, bi sigurno drugače ravnala. Poiščita tak vrtec, v katerem imajo posluh za to. In ne pustite se pregovoriti, ravnajta tako, kot je vidva mislita, da je prav.