Odgovor Mojci
Spoštovana Mojca,
sklepam, da gre pri vaši “izbirčnosti” v bistvu za obrambni mehanizem, ki izvira oz prikritih bojazni, ki jih deloma celo sami uvidite.Bolj kot s subspecialistom za spolna vprašanja potrebujete najprej neposreden, psihoterapevtsko orientiran pogovor s psihiatrom ali kliničnim psihologom, z možnostjo , da ga nadaljujete v okviru psihoterapevtskega pakta.Ko se boste razbremenili utesnjujočih notranjih principov, bo tudi vaše doživljanje spolnosti nasploh in vsakega odnosa posebej manj obremenjujoče, če ne celo bolj prijetno.Še podatek iz statistike: sposobnost uživanja v spolnosti se pri ženskah dokončno razvije šele okrog petintridesetega leta starosti, imate torej na voljo še dovolj časa.
Najlepsa hvala za vas odgovor. Zanima me, kako najti ustreznega terapevta, ali
obstajajo specializacije za dolocena porocja oziroma kolikor poznam to podrocje, lahko razlicne tehnike razlicno utrezajo doloceni osebi. Recimo nekomu ne ustreza psihoanaliza bi pa recimo lazje razresil tezave s kognitivno psihoterapijo…
ali kaksno drugo metodo. Zanima me tudi, ali je potrebna napotnica osebnega zdravnika ali je mozen neposreden obisk terapevta?
Hvala in lep pozdrav
Mojca
Spoštovana Mojca,
psihoterapija je le redko usmerjena v neko določeno področje na primer fobije,običajno pa zadeva celotno osebnost.Izbor tehnike je odvisen tako od vaše pripravljenosti, kot od terapevtove ocene, kakšen poseg bo najučinkovitejši.Dostop do psihiatra je prost( tudi do psihologov ,ki poslujejo samoplačniško.).
Hvala za vas odgovor, prebrala sem ze precej knjig s tega podrocja in me bolj konkretno zanima, kako bi nasla terapevta, ki je specializiran za doloceno metodo
psihoterapije. Veliko terapevtov recimo ni pristasev Freudovske psihoanalize…
Prebrala sem recimo nedavno prevedeno sicer poljudno knjigo “Zakaj pa ne jagode in cokolada”, ki jo je napisal priznani nemski psihiater (mislim da direktor hamburske klinike), kjer na nekako bolj “prakticen” in zivljenjski nacin resuje probleme. Ko sem bila stara recimo 20 let, sem se enkrat odlocila oditi na razgovor k klinicnemu psihologu in sicer, ker se nekako nisem najbolje znasla v “novem” nacinu zivljenja – selitev od doma, precej tezak studij, precej brezosebni odnosi na fakulteti in prvi neuspehi, dolgotrajna poskodba kolena in dilema glede poklica….Torej cisto konkretni problemi, ki jih nisem cisto obvladala in v tem primeru se mi nekako ni zdelo na mestu razresevat potenicialnih “vozlov” iz otrostva, ker so mi delale preglavice cisto konkretne stvari. Ko sem to omenila terapevtki, mi je rekla, da ona ni usposobljena za kaksno drugo metodo…V glavnem ni se ukvarjala z mojo osamljenostjo, soocanjem s poklicnimi odlocitvami,
prenehanjem sportnih aktivnosti za skoraj dve leti, ki so me zelo potrle, ampak z “globinsko analizo” moje osebnosti, ki z nastetim ni imela kaj dosti skupnega po mojem mnenju oziroma menim, da pac dolocene okoliscine vsako se tako zdravo osebnost vrzejo iz tira. Terapija me zanima v smislu osebnega razvoja in “dela” na sebi. Torej zanima me, ali so terapevti solani za razlicne tehnike in kako bi v tem primeru nasla nekoga, ki se ukvarja s tehniko, ki bi ustrezala moji osebnosti, znacaju….? Glede na to, da je obisk psihiatra ali psihologa pri nas zal se vedno do neke mere tabuiziran, me zanima, ali so ti podatki razvidni iz zdravstvene kartice…? (ko sem bila pri klinicnem psihologu, je bil se jugoslovanski sistem, zato predvidevam, da so stvari zdaj drugace organizirane).