Spoštovani!

Pred sedmimi leti so se pri meni začeli napadi panike in agorafobija. Po petih letih psihoterapije mi je uspelo s temi težavami živeti. Zdaj pa se je težko dihanje in občutki dušenja spet pojavilo. To me zelo prestraši in se stopnjuje do panike. Tako hudo je, da se dušenje vleče ves dan. Poleg tega sem postala depresivna – nimam več volje in imam občutek, da tega ne bom zdržala (dušenja in napadov panike ob tem). Pred leti sem poskusila z Aurorixom, ki je odpravil samo depresijo, ne pa strahu. Slišala sem, da Cipramil pri tem zelo pomaga. Ali je to primeren antidepresiv zame? Ali mi ga lahko predpiše moj osebni zdravnik, kajti na termin pri psihiatru bi morala čakati mesec dni.
Katero pomirjevalo je ob napadu panike najbolj primerno (jaz imam 3mg Lexaurin, ki sploh ne prime).
Kaj lahko storim v trenutku dušenja (papirnatna vrečka me še bolj prestraši).

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana Obupana,
svetopvanje antidepresiva na daljavo je podobno izbriranju odtenka barve laka za nohte po telefonu, se torej praviloma ne počne.Po tolikih letih psihoterapije ste gotovo naleteli tudi na sprožilni faktor vaših težav, tega morate seveda najprej odstraniti.Anksiolitik (sredstvo proti strahu) vam lahko predpiše vaš splošni zdravnik,pri tem pa se morate zavedati, da dolgotrajno jemanje lahko vodi v zasvojenost.Zamenjavo antidepresiva prepustite psihiatru, ki vas vidi in vas za odločitev izbire ali kombinacije zdravila lahko še povpraša o posameznih , za vas morda nepomembnih a za izbor zdravila odločilnih simptomih.Glede časa do obiska pri psihiatru pa vedite, da večina antidepresivov še ne bi pokazala učinka,če bi z njim začeli zdaj, zato je bolje, da začnete z ustrezno terapijo nekoliko kasneje, kot pa da bi jo prehitro menjavali.

Spoštovani psihiater!

Ne vem, kako naj začnem tole moje pisanje. Bom kar lepo vse po vrsti.
Pred približno pol leta se mi je zgodilo nekaj čudnega. Zjutraj, ko sem vstala, sem začutila, da me boli želodec. Normalno sem odšla v službo, misleča, da bo bolje. Kmalu mi je v službi začelo peči iz želodca pa navzgor prsnica. Ustrašila sem se in mislila, da bom kar umrla. Začela me je obdajati slabost in mislila sem, da bom omedlela. Čudno me je dušilo, občutek je bil tak, kot da ne morem oz. nisem mogla dokonca zadihati oz. se oddahniti. Panična sem odšla iz službe, takoj k zdravniku, ta me je priklopil na EKG. Utrip je bil popolnoma normalen, tudi kri in pritisk sta bila uredu. Od takrat me stalno nekaj boli. Včasih me zbada enkrat na enem delu telesa, enkrat na drugem, še se pojavlja nekakšno dušenje. Bila sem na gastroskopiji, z želodcem vse vredu, razen malo povečano izločanje kisline. Trenutno me boli hrbet, čeprav veliko migam, zamašene imam ušesa, včasih mi v ušesih tudi piska. Boli me tudi v zatilju. Zdravnik mi je predpisal Coaxil, ker je mislil, da gre za depresijo, vendar ni bilo po tabletih nič bolje. Še vedno me včasih obdaja slabost, kar je zelo neprijetno. Bila sem pri psihiatru, ta je dejal, da ne gre za depresijo, ampak preobremenjenost in mi predpisal Helex 0,25 mg zjutraj. Tudi po tem ni kaj dosti bolje. Sedaj pa sprašujem vas, dragi psihiater kaj bi to lahko bilo. Nenehno namreč premišljujem, da sem v resnici bolna. Je to le psiha????
Ker imam doma zelo ljubečega moža in dve nadvse pridni hčerki bi se tega rada že enkrat znebila. Vendar kako??? Bila sem tudi že pri bioenegetiku, vendar je bilo stanje dobro le tisti moment, potem pa spet vse po starem. Življenje gre naprej , poskušam živeti kar se da mirno, a se te bedasti občutki še kar porajajo v moji glavi. Prosim za odgovor. Če ima tudi kdo od ostalih, ki berejo tale forum, take težave, naj prosim piše. Vsem najlepša hvala, saj mi bo vsako mnenje, odgovor in tolažba prav prišel. Lep dan želim!

Spoštovana Tajda,
namesto bioenergetika, ki vam nudi lahko l omejene psihoterapevtske možnosti, izberite raje psihoterapevta, ki se je za to veščino resno izšolal oziroma s tm obremenite vašega psihiatra ( končno ima za to vse potrebne kvalifikacije)Pri generalizirani anksioznosti, ki se pri vas najverjetneje pojavlja,uporabljamo tudi antidepresive iz vrste zaviralcev prevzema serotonina, ki jih vaš psihiater seveda dobro pozna, le delujejo z nekajtedenskim zamikom.

Spoštovani psihiater!

Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem. Se pravi, da izvira vse to samo iz moje glave. Prosila bi vas še, če mi lahko prosim razložite kaj to pomeni biti anksiozen.
Veliko lažje se je namreč pogovarjati takole z pisanjem, kakor na štiri oči.
Koliko časa traja, da popolnoma ozdraviš in ali se to lahko po ozdravitvi še pojavi čez čas??? Naj potem helex neham jemati, ker vem, da je to pomirjevalo in se ga lahko navadim (jemljem ga približno 1,5 meseca)??? Kaj mi svetujete?? Se pravi, da je tudi tiščanje v prsih povezano s tem ali kaj??? Še enkrat se vam iz srca zahvaljujem in lep pozdrav!

Spoštovana Tajda,
slovenski izraz za anksioznost je tesnobnost.Zviralce prevzema serotonina jemljemo običajno devet mesecev,tudi če se stanje že prej izboljša, nato terapijo prekinemo.Še med jemanjem aktivno odstranjujmo stresogene dejavnike.Če se čez določen čas tesnobnost z depresivnimi elementi spet pojavi, traja naslednje jemanje zdržema dve leti,če se po premehanju simptomi ponovijo, pa trajno.Omenjena zdravila ne povzročajo želje po višanju doze, večina med njimi tudi dopušča vožnjo ali delo pri vtrečih strojih.
Kar zadeva pomirjevala jih je mogoče občasno uporabljati tudi na daljši rok, ne da bi se razvila odvisnost ( na primer eno tableto enkrat mesečno), do te stopnje poskusite reducirati sedanje jemanje, pa se boste izognili nevarnosti zasvojitve.

Ja, to je psiha…..da sploh ne povem kolikokrat sem bila na urgenci zaradi “srčnih infarktov, možganskih kapi…” Nasploh se mi vlečejo napadi panike že 10 let z delnimi izboljšanji. Probala pa sem skorajda vse kar se da….pa še vedno imam probleme. Cipramil (antidepresiv) mi je še najbolj pomagal, pa kaj ko imam problem s slabo vestjo pri jemanju tablet….
LPTajda je pisal/pisala:
>
> Spoštovani psihiater!
>
> Ne vem, kako naj začnem tole moje pisanje. Bom kar lepo vse
> po vrsti.
> Pred približno pol leta se mi je zgodilo nekaj čudnega.
> Zjutraj, ko sem vstala, sem začutila, da me boli želodec.
> Normalno sem odšla v službo, misleča, da bo bolje. Kmalu mi
> je v službi začelo peči iz želodca pa navzgor prsnica.
> Ustrašila sem se in mislila, da bom kar umrla. Začela me je
> obdajati slabost in mislila sem, da bom omedlela. Čudno me je
> dušilo, občutek je bil tak, kot da ne morem oz. nisem mogla
> dokonca zadihati oz. se oddahniti. Panična sem odšla iz
> službe, takoj k zdravniku, ta me je priklopil na EKG. Utrip
> je bil popolnoma normalen, tudi kri in pritisk sta bila
> uredu. Od takrat me stalno nekaj boli. Včasih me zbada enkrat
> na enem delu telesa, enkrat na drugem, še se pojavlja
> nekakšno dušenje. Bila sem na gastroskopiji, z želodcem vse
> vredu, razen malo povečano izločanje kisline. Trenutno me
> boli hrbet, čeprav veliko migam, zamašene imam ušesa, včasih
> mi v ušesih tudi piska. Boli me tudi v zatilju. Zdravnik mi
> je predpisal Coaxil, ker je mislil, da gre za depresijo,
> vendar ni bilo po tabletih nič bolje. Še vedno me včasih
> obdaja slabost, kar je zelo neprijetno. Bila sem pri
> psihiatru, ta je dejal, da ne gre za depresijo, ampak
> preobremenjenost in mi predpisal Helex 0,25 mg zjutraj. Tudi
> po tem ni kaj dosti bolje. Sedaj pa sprašujem vas, dragi
> psihiater kaj bi to lahko bilo. Nenehno namreč premišljujem,
> da sem v resnici bolna. Je to le psiha????
> Ker imam doma zelo ljubečega moža in dve nadvse pridni hčerki
> bi se tega rada že enkrat znebila. Vendar kako??? Bila sem
> tudi že pri bioenegetiku, vendar je bilo stanje dobro le
> tisti moment, potem pa spet vse po starem. Življenje gre
> naprej , poskušam živeti kar se da mirno, a se te bedasti
> občutki še kar porajajo v moji glavi. Prosim za odgovor. Če
> ima tudi kdo od ostalih, ki berejo tale forum, take težave,
> naj prosim piše. Vsem najlepša hvala, saj mi bo vsako mnenje,
> odgovor in tolažba prav prišel. Lep dan želim!