Pozdravljeni!

Problemi z mojo družino, ali bolje rečeno z mojim očetom, se vlečejo že celo večnost in že nekaj časa zbiram pogum, da bi odšla od doma. Stara sem 23 let in študiram ob delu. Služba ni reda, ampak preko študentskega servisa, ampak vseeno zaslužim toliko da lahko preživim. Za hrano skrbi mama, ostalo pa si plačujem sama.
Moj problem je, da si že dolgo časa želim odditi, ampak sem zelo navezana na mamo (sva res dobri prijateljici) in čeprav vem, da je ona odrasla ženska, ki zna poskrbeti zase, imam nekako občutek, da jo z mojim odhodom zapuščam. Po eni strani hrepenim po neodvisnosti in želji, da skrbim zase in se učim na svojih napakah, po drugi strani pa me varnost in domača toplina držita v krempljih.
Moj oče mi poleg finančne preskrbljenost nikoli ni nudil ljubezni ali kakršnekoli drugačne podpore. Preprosto ne znava komunicirati.
Velikokrat se z mamo pogovarjava o njegovem res neznosnem temperamentu in vzkipljivosti ( velikokrat je že kaj razbil ali izgubil živce do te mere, da zdaj doma hodimo po prstih, da ne vzkipi). Ko sta z mamo sama niti ni tako slabo,saj ona vse “požre” . Ampak potem se pa sprašujem kakšno je to življeneje? Ko nenehno skrbiš za dobro počutje drugega, na sebe pa si že popolnoma pozabil. Priznam, mama si zasluži boljše življenje, vem pa tudi, da je jaz tega ne morem rešiti, čeprav si to močno želim.

Nočem, da zgleda da sva se z mamo zarotili proti očetu, ampak z njim je res težko živeti. Velikokrat se trudi, ko pa ni po njegovo se pa spet ponovi stara zgodba.
Prosila bi vas za kakršen koli nasvet, kako naj vsaj poskusim zaživeti po svoje brez občutka krivde.Ker imam včasih občutek, da sem jaz tista, ki drži vse skupaj in verjemite mi, da je to zelo velik pritisk za mladega človeka, ki se že tako in tako bori z različnimi dilemami v življenju.

Najlepša hvala!

Spoštovana Šparovček,
ali še niste nikoli pomislili, da se do matere vedete, kot bi bili njena mati, ina pa nebogljen otrok.Pomislite na to, da je odrasla ženska z ohranjeno poslovno sposobnostjo in da je pretirano zaščitništvo z vaše strani zanjo pravzaprav žaljivo!To, da si ustvarite svoje življenje, sploh ne pomeni, da boste z materjo pretrgali vse stike, nasprotno, takrat se odnos običajno še poglobi, kjub redkejšim stikom.Zase boste v svoji novi družini ne samo našli varnost in toplino, ampak j boste tudi aktivno soustvarjali.Morda boste takrat na drugačnih temeljih ( bolj enakovredno) vzpostavili tudi odnos z očetom: pomislite na primer na to, da se bo moral pri vas na obisku vesti vljudno, kot gost in bo moral vzkipljivost obvladovati.