Pozdravljeni!

Stara bom 27 let, zaposlena v raziskovalni dejavnosti in drugo leto vpisana na doktorski studij. Ze od srednje sole naprej opazam, da velikokrat pozabljam razlicne stvari. Predvsem se mi to dogaja med pogovori. Ko mi sogovornik nekaj pove, ga cez nekaj stavkov vprasam ravno o tej stvari. Kadar me kdo prosi za kaksno uslugo (npr. pri delu v laboratoriju, kjer so stvari mnogokrat casovno vezane, da po dolocenem casu spravim kaksno stvar v hladilnik ali ugasnem aparaturo…) preprosto nenamerno pozabim na to kar sem obljubila in se ne spomnim dokler ni prepozno, ponavadi je to naslednji dan, ko me ta oseba spomni na to.
Doma pozabljam stvari, ki sem si jih pripravila za s seboj. Ne spomnim se kam odlozim predmete, npr kljuce od avtomobila, bancno kartico, racune,….Zdi se mi kot da stvari opravljam v nekem drugem stanju, saj se dogodkov nato ne morem spomniti. Predvsem pa je to motece v pogovorih z mentorjem, ko mu postavljam vprasanja za katera sem prepricana, da ne poznam odgovora, v resnici pa ga poznam, vendar ga v tistem trenutku pozabim, ko pa mi na vprasanje odgovori se zavem, da sem postavila najbolj neumno vprasanje, saj ugotovim, da to v resnici vem. Zato v mnogih pogovorih izpadem zelo neumno, ker postavljam ˝trapasta˝ vprasanja. Zaradi pozabljivosti ali raztresenosti tudi izgubljam stvari (jopico, rokavice, denarnico…) na najbolj nenavadnih krajih. Vcasih se prisilim, da kaksno dejanje dvakrat preverim pa se mi vseeno zgodi, da ga polomim. Ker se mi vedno bolj dozdeva da odplavam v neke svoje misli ravno takrat ko to ni potrebno (npr. ne sledim vsebini filma, ceprav me zanima in nato vsakih 10 min sprasujem druge, kaj se pravzaprav dogaja v filmu) in ker pri mojem delu spomin igra veliko vlogo, me zanima ali je moje vedenje normalna reakcija na preobremenjenost ˝mozganov˝ ali je vzrok kje drugje. Naj povem, da sem taksna tudi takrat, ko sem spocita in nisem pod stresom.
Situacija me ze posteno moti, saj so mojo pozabljivost ali raztresenost opazili tudi moji najblizji, prijatelji in sodelavci, ki ne razumejo, da pozabljam nenamerno. Pa se to, zelo zelo pogosto sogovorniku postavim vprasanje na povedano (ce npr. rece: ta vikend sem bil v hribih, vprasam:kje si bil ta vikend?). To pocnem pri skoraj vsakem drugem stavku. Tega se nisem zavedala, dokler se ni nek prijatelj razjezil nad mano, kaj mi je, da ga vsako trapasto stvar sprasujem dvakrat in ali sem gluha. Meni pa se vedno zdi, kot da sogovornika v resnici ne slisim. Naj povem, da je z mojim sluhom sicer vse vredu, sem pa navajena, da se pogovarjam z glasnejsim tonom.
Zanima me kaj je narobe z mano? Ali mi res pesa spomin ali sem premalo skoncentrirana na dogajanje okoli sebe? Kako naj se popravim?
Upam, da pismo ni predolgo in da ga boste kljub vecjim tezavam, ki se ljudem dogajajo v zivljenju vzeli resno, saj s svojim pocetjem ne grem na zivce samo sebi ampak in predvsem tudi okolici.

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Spoštovana Sara,
menim, da pri vas ne gre za motnje spomina v širšem smislu, ampak za motnjo v procesu zapominjanja.Da trajno zabeležimo nek podatek v svojem spominu potrebujemo približno dvajset minut. če naš interes v tem obdobju pritegne nekaj , kar ima za nas posebno čustveno vrednost, se bo proces zapominjanja prekinil oziroma spomin popačil.Podobno je, če si moramo zapomniti nekaj za nas dolgočasnega.Poseben čustveni odnos lahko pomeni strah v trenutni situaciji na primer skrb, kako bo mentor sprejel nek komentar in podobno.Priporočam vam enostavno vajo:za koncentracijo oziroma kratkoročni spomin: za nekaj sekund odprete hladilnik in si skušajte zapomniti vsebino oziroma natančnrjr kaj se nahaja na kateri polici in v kakšnem vrstnem redu.Potem vrata zaprite in svoj spomin zapišite.Preverite dejansko stanje in vajo ponovite z vsebino omare,izložbe ali knjižne police.Nadaljujte s težjimi nalogami v tem smislu.

Pozdravljeni,

iste stvari se dogajajo tudi meni in je zelo zoprno.Jemljem Cipramil in Risperdal približno 1 mesec in se mi zdi, da je to pozabljanje povezano z zdravili.Ali so možni taki stranski ućinki zdravil in koliko časa trajajo.Prej ko nisem jemala zdravil nisem imela problemov s spominom.Ali se Risperdal lahko uporablja kot pomirjevalo?

Hvala za odgovor.

Spoštovana Mimi,

Risperal je antipsihotično sredstvo, torej deluje tako na zaznavne motnje kot na blodnje. Če torej blodnje izginejo ima človek subjektivni občutek, da je izgubil del spomina. Nobeno od omenjenih zdravil ne povzroča izpadov spomina, Cipramil izjemoma dremavost, takrat ga je treba jemati zvečer.

Pozdravljeni!
Stara sem 15 let, sem prvi letnik v srednji šoli in ta mesec sem opazila, da sploh nisem več skoncentrirana, nevem kaj se z menoj dogaja. Ko kaj razlagam se ustavim na sredini in moram razmisliti o čem sem sploh govorila, ponavadi mi morajo drugi povedati kaj sem razlagala. Poleg tega se mi je ta teden že dvakrat zgodilo da sem zamešala dve osebi. Bila sem pri sorodnikih, ko je prišla od sestriča sošolka, ki jo osebno poznam, ves čas sem si predstavljala v mislih, da je to ena druga oseba in to tudi mislila, parkrat sem jo tudi poklicala po drugačnem imenu, ko me je opozorila, da to ni ona, sem mislila da je čisto neka tretja oseba, kot da ne bi vedela kdo je. Prav tako sem danes zjutraj srečala svojo bivšo sosošolko, nasmehnila se mi je in me gledala jaz pa sem jo nazaj čudno pogledala, ker sem mislila, da je ne poznam, kot bi moje oči videle drugače, 5minut sem jo gledala in šele po petih minutah sem spoznala, da je to moja bivša sosošolka, bila sem šokirana, ker sem mislila, da je čisto druga oseba, ampak se ni niti malo spremenila, ne vem kako mi je to uspelo. Večkrat na dan se mi zgodi tudi, da iščem kot zmešana stvar, ki je pred menoj in je ne vidim, to se mi še ni dogajalo tako pogosto. Pred nekaj dnevi se mi je zgodilo to, da sem vprašala sestriča, kaj se mu je zgodilo na nogi, sestrica pa mi odvrne “Ja, padel je prejšni teden, saj si bila zraven, ko si mu povila nogo.” Ampak se tega resnično nespomnim. Nevem kaj je narobe, prosila bi za pomoč, ker se mi vedno bolj pogosto dogajajo takšne čudne stvari.

Pozdravljeni,

takšne dogodke običajno opisujejo ljudje ki so pod hudim stresom. Verjetno si v zadnjem obdobju imela občutek, da ne boš kos zahtevam ki so pred tabo. Morda si perfekcionistična, zahtevna do sebe, preveč občutljiva na kritiko in negotova? To so osebnostne lastnosti ki običajno spremljajo povišano raven anksioznosti (tesnobe).
Svetujem ti, da se začneš izobraževati, nauči se sprostitvenih tehnik, kako lažje obvladovati stres, to so veščine ki jih moramo vaditi in prav vsakemu prav pridejo v življenju. Poskrbi za redno in zdravo prehrano in dovolj gibanja (ne pretiravati). Imej se rada, si še mlada, se učiš življenjskih veščin, ne bodi preveč stroga do sebe. Če ne bo boljše, se spet oglasi.

Lep pozdrav,