Spoštovani!

V naši družini po moževi strani (to je njegov brat) imamo kolerika. Ker sem se poročila k moževi družini pred letom dni, živimo pod isto streho-ločeno stanovanje z njegovimi starši. Njegov brat in družina živijo posebej v svoji hiši. Jaz sem kot komercialist zaposlena v bratovem podjetju.

Izpadi brata se v naši družini pojavljajo že od njegove mladosti ( po pripovedih mojega moža), zmeraj je moral imeti on prav ( pa če je bilo prav ali ne), po moje so napako že naredili starši, ker so mu dajali prav. Moj mož je bil zmeraj za njim, saj so za vse prav dajali bratu. Tako se jih je brat počasi polastil vseh v družini, mame, očeta, mojega moža, svoje žene. Njegovi kolerični izpadi so nepopisno boleči, neopisni. On vzroji za vsako malenkost ne glede na to ali ima oseba na katero se izkriči kaj v zvezi s tem ali pa ne. V trenutku svojega izpada je napadalen, poniževalen, kriči, zmerja ljudi ( v bistvu ne najdem boljšega primera kot so npr. ravnali nacisti z židi v 2. svet.vojni- z razliko da ne trpinči ljudi z udarci in mučenjem, temveč trpinči ljudi duševno in psihološko, včasih si ob njegovem izpadu človek zaželi, da rajši naj udari kot verbalno obračuna s tabo). Tem njegovim izpadom so se v moževi družini kar podredili, nobeden si mu ne upa reči, da to ni prav, če že noče priznati svoje krivde, in se izogne z izgovorom, da se on tega trenutka ne zaveda, da je pač tak in pika. Vse lepo in prav, nikoli se nisem vmešala, ker se pač ni tikalo mene in mojega moža. Vmešala sem se ko se je prvič znesel nad mano na tako nizkoten način, ki vam ga ne morem opisati z besedami. Z možem sva se mu uprla, vendar on še vedno vztraja pri svojem, brez kakršnegakoli sramu, da se ni zgodilo ničesar. Niti toliko morale nima v sebi, da bi rekel oprosti, ali pa nisem mislil tako. Tako sem se odločila, ker do teh njegovih izpadov prihaja vsake štiri dni, da bom šla proč iz njegovega podjetja in si zaposlitev poiskala drugje.

Prosim Vas za nasvet oz. za analizo kolerične osebnosti, kako pomagati sebi in takemu človeku ? Ali obstaja kakšna ustanova v Sloveniji kjer odpravljajo take težave ljudi ?

Hvala in lep pozdrav.

Spoštovana Lea,
svak si bo še privoščil takšno vedenje, dokler mu boste popuščali.Pri “uporu” pa se ne smete spuščati na njegov nivo, to je vpiti ali žaliti, vendar morate hkrati vztrajati pri zahtevi na j se takšnega vedenja tudi sam vzdrži.Najlaže boste tu storili z vprašanjem ” Zakaj me želilš užaliti”? ali( Zakaj se ne moreš obvladati” ?
Zoper vzkipljivo vedenje mu lahko pomana katerikoli psihiater, pogoj za to je le avakova lastna motivacija.

Lea

Značilnosti kolerikov so v resnici malce drugačne, kot ste jih opisala. Opisala pa ste tipičnega zafrustriranega nevrotika, ki ga daje prevelik ego (narcisoidnost).

Eno “zdravilo” je tehnika “zracala”. Ko se spravi na vas, oponašajte pri vašem odgovorjanju njegove gibe, kretnje, mimiko. Zelo verjetno mu bo to vzelo sapo.

Če mu pa tudi to ne bo zaleglo, ga “udarite” na ego. On se zadere, vi nazaj, spet on – vi pa mirno nazaj: “No, saj se bom rada pogovorila s teboj, ko se boš naučil osnov samokontrole.” (ali kaj podobnega).

Lahko pa ste samo tiho in se zamaknjeno smejite sama v sebi. Tudi to, da ste “odplavala” ne bo takoj opazil, ko pa bo – bo njegovega “napada” konec.

Ljudi tega tipa imenujejo tudi “granata”, saj eksplodirajo pogosto, brez posebnega vzroka ali vidnega razloga. Umik nikoli ni rešitev.