Pozdravljeni!

Imam vprašanje glede sestre, ki ima dva otroka. Je zelo skrbna in požrtvovalna mati. Hkrati pa menim, da otroke s stalnim opozarjanjem, kričanjem in skrbjo zelo omejuje. Opazila sem tudi, da se jo v zadnjih nekaj mesecih starejši otrok, star 5 let, načrtno izogiba. Stalno jo tudi opazuje kaj dela, vendar zelo prikrito. Sestra “skače” iz prijazne in ustrežljive mame, v neznosno kričavo in tudi hudobno osebo. Še sama ne vem, kaj jo bo v nekem trenutku razjezilo in v naslednjem razveselilo, kdaj bo medena in kdaj maščevalna.
Smo povezana družina, velikokrat se vidimo, skupaj jemo, hodimo na izlete…
Včasih bi ji rada kaj rekla glede neznosnega kričanja in vzgojnih ukrepov (včasih sem ji), pa se sedaj raje umaknem in naredim, kar v tistem trenutku lahko (ponavadi pomirim ali objamem). Dilema v kateri sem se znašla pa je, da pride včasih do takih stvari, kjer se mi zdi,da bi mogla posredovati. Ali se imam pravico vmešati takrat, ko otroke žali, jim govori, da jih nima rada, jim preprečuje jok z grožnjo, da jim bo odtegnila hrano (ta se mi zdi še posebno iz viktorijanske Anglije)…in v glavnem stalno kričanje, ki lahko izbruhne iz jasnega… Sliši se, kot da očeta tu ni. Ponavadi “držita” skupaj in otroke skupaj “utrjujeta”. LP, Petra

Spoštovana Petra,
vse kaže, da problem ni pri otrokoma, ampak pri sestri in svaku, otroka pa sta le “strelovod”.Poskušajte se s sestro pogovoriti , vendar ne v trenutku izbruha, temveč, takrat, ko je “ozračje mirno”, saj vendar pravite, da ste dovolj povezana družina.Z odpravljanjem razlogov za nezadovoljstvo na drugem področju se bo zvišala tudi tolerantnost za otroške “prekrške”. ki to najverjetneje sploh niso.Če opažate pri sestri napetost tudi sicer, ji lahko omenite možnost, da bi se pogovorila s psihologom ali psihiatrom.Obisk ji prikažite kot priložnost za pridobitev kvalificiranih informacij, besede “zdravljenje” pa se izogibajte, ker se med ljudmi še vedno ni otresla strah vzbujajočega prizvoka.

Vaša sestra in njen mož sta na “dobri poti”, da bosta svoje otroke popolnoma uničila. Sama sem pred meseci posredovala pri sosedih, ki so sicer dobri ljudje, vendar jih je starejši sin dobil po riti za vsako figo (pa ne samo z roko, tudi z lopato jih je dobil). Sestra in njen mož sta potrebna prevzgoje, ta pa lahko nastopi šele takrat ko človek uvidi svoje napake. Kot berem bo to pri vaši sestri težko. Sama se držim pravila, da se v življenje starejših oseb ne vpletam. Če pa se krivice in nasilje dogajajo otrokom, pa navkljub dejstvu, da me ljudje ne bodo nikoli več pogledali posežem vmes. Tudi vi ste to dolžna, čeprav se bojite, da vas sestra ne bo več imela rada. Mislim, da se tako stanje kot ste navedla pri vaši sestri imenuje depresija. Sestra ni zadovoljna s svojim življenjem in sama s seboj in svoje nezadovoljstvo sprošča na otrocih. Poleg tega je verjetno tudi preobremenjena. Naredila jim bo nepopravljivo škodo. Poskušajte pomagati otrokoma.

Želim vam veliko uspehov.

Darja