Pozdravljeni,

Obračam se na vas, ker potrebujem naslov, kontaktno osebo, terapevtsko skupino kamor naj se obrnem po pomoč.
Težava, ki je ne morem sprejeti in premagati je sledeča.
Stara sem 34 let, poročena 10 let in imava 2 otroka. Mož je moj prvi fant in edini partner.
Težave so se pokazale lansko poletje, ke je mož začel s pogovori na temo, da nisva za skupaj, da nimava skupnih interesov itd.
Že ti stavki so v meni uzbudili veliko razburjenje in nervozo. Konec leta, na božični večer pa sem prebrala SMS sporočilo na njegovem GSM – tega do tedaj nikoli nisem storila. Besedilo je bilo: Kako si, skrbi me zate, pokliči me in ljubim te. Podpisana je bila ženska, ki jo poznam.
Šok, bolečina, tema. Nisem ga postavila pred vrata in nisem vpletala otrok v situacijo in ne postavljala pogojev glede otrok. Še vedno živimo skupaj, se pretvarjamo da je vse lepo in prav. Zaradi otrok, seveda. Mož mi je ponudil vso finančno podporo in pomoč, pripravljen je graditi hišo za nas tri, nikakor pa ne želi ostati z mano. In tu je največja težava. Imam izredno slabo samopodobo in nizko samozavest. Zaradi tega tako trpim in problema, ki za marsikoga sploh ni problem, ne morem rešiti, ker sem sama čustveno nestabilna in šibka.
Potrebujem nekaj oz. nekoga, ki bi mi pomagal okrepiti mene in mi pomaga sprejeti situacijo, da moram živeti sama in poskrbeti sama zase.

Za pomoč se že vnaprej zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Spoštovana Maja,

V bistvu ste že sami nakazali obe možni rešitvi: tista, da bi odločno zahtevali razveza in ostali moralna zmagovalka, bi lahko ogrozila kvaliteto življenja vaših otrok, če pa ne storite ničesar, pa bo trpela kvaliteta vašega življenja. Pravzprav boste ob kakršnikoli odločitvi utrpeli neko škodo, preostane vam le, da se potrudite, da bi bila ta čim manjša. Glede na to, da ste mladi, obstaja seveda možnost in ne tako majhna, da si ustvarite nov dom s človekom, ki bo spoštoval tako vas kot vaše otroke.

Razum naj vendarle prevlada pred močnimi čustvi, ki spremljajo tako boleče življenske preizkušnje!
Kar se je zgodilo je dejstvo, tega ni moč več spremeniti. Lahko pa vendarle vzpostavite odnos z (bivšim) partnerjem, ki bo v prid otrokom.
Malo je “pametnih” razvez, če jih lahko tako poimenujem. Običajno so polne obtožb, sovraštva, nerazuma. Ne dovolite tega in najdita z možem dogovor, da bosta vendarle ostala dobra znanca, ki si bosta vsaj pri vzgoji in skrbi za otroke stala ob strani. Je mož sposoben pri tem ostati trden in ne popustiti drugi ženski? Te so običajno tiste, ki ne prenašajo v bližini tujega “mladiča”.
Pri vaših letih si boste zagotovo uredili novo življenje. Poleg tega imate dva otroka, toliko bolje, ki bosta vsaj še nekaj let predstavljala vašo glavno skrb, uteho, mesto kjer boste lahko največ dali.
Mož je pač le še eden izmed mnogih, ki je storil to kar je storil. Sliši se mi kot, da je razmišljal z napačno glavo. Ni ne prvi ne zadnji. Zna se celo zgoditi, da bo skesan čez nekaj mesecev prišel domov in prosil za odpustek – potem, ko bo odšel. A ne sprejmite ga več nazaj. Kdo pa si želi obrabljenega blaga?
Sedaj je čas za samozavest, ljubezen do sebe, otrok, sedaj mora prevladati v vas tisti močni materinski nagon, ki vas bo ponesel v novo, lepše življenje.
Veliko poguma in sreče vam želim. Prepričan sem, da jo boste našli saj mi iz vašega pisanja “zveni” da ste dober človek.

Spoštovana Maja

Imela sem popolnoma isti primer kot ti. Ko je bila v postopku ločitev sem jaz enkrat umaknila, zakaj pa ne vem še sama, ker me je pri srcu hudo bolelo. Čez 3. mesece sem ponovno dala ločitev in šla z teškim trpljenjem naprej. Socialne delavke so že vedele, da me mož tepe in maltretira in sem jaz govorila kot ti, da trpim zaradi otroka. Veš kaj mi je svetovala socialna delavka, da zaradi otroka ne smem nikoli tako povedati. Rekla je, da otrok bolj trpi v takšni družini kot pa, če bi šle kam drugam. Otroci imajo eden občutek, da z starši ni nekaj dobrega. Imela sem let kot ti. Ko je bila ločitev me je kar pogrelo, ko sem bila na sodišču, ko sem se podpisovala za ločitev so se mi roke tresle. Sedaj mi pa sploh ni žav, da sem to naredila hvala bogu, da sem imela takšno pamet. Svetujem ti, da se umiriš mirno kri nisi edina zavedaj se pa pomisli kako pa ostali itd. Boš videla, da čez leto dni ti ne bo žav takrat boš šele spoznala kaj je bil tvoj mož. Tako kot si pisala za SMS, če tebe bi imel rad sigurno nebi imel drugo to si zapomni. V tvojo pomoč si si lahko sama bodi odločna, ne sekiraj se verjemi mi, da ti bo dobro…….
Želim ti vso srečo v tvojem življenju.

Lep pozdrav
Doroteja

Pozdravljena

ko sem prebrala vaše pismo, sem občutila, da ste (po prvem šoku) zelo premišljeno sprejela trenutno situacijo. Otrokoma prav gotovo prija, da je v družinskem krogu “mirno”. Cenim vaš način in bi rekla, kar tako še naprej, a brez prepirov in v kratkem boste spet ugotovila, da ste čudovita oseba. Če kaj berete forum, potem ste že ugotovila, da se mnogim godi precej huje. Torej,…
LP

Roman,

Ko sem pisala prvo sporočilo, sem ga pisala za to, ker nisem vedela kaj naj storim, kako naj si pomagam. Nisem sploh pričakovala nikakršnega odgovora od kokarkoli, pa sem dobila tri. Od treh popolnoma neznanih ljudi, ki pač berejo forume in odgovorijo nanje. Ne morem verjeti, kako so mi ta tri pisanja, teh nekaj stvakov od vsakega od vas, pomagala. V meni so vspostavila neko duševno ravnotežej, nek mir, čeprav problem,ki ga imam ni nič drugačen, nič se ni spremenilo. Vem, da je problem v meni, da moram premagati to mojo odvisnost od njega, da se moram osamosvojiti.

Hvala vsem trem še enkrat za spodbudne besede.

Lep pozdrav!

Maja