Dolgo sem zbirala pogum, da vam napisem mojo zgodbo. Stara sem 31 let in vem, da sem alkoholičarka saj ne zdržim brez alkohola več kot 4 ali 5 dni. Moj problem je v tem, da ko začnem piti nikakor ne morem nehati in to se včasih konča tako,da samo zaspim in se ne spomnim stvari, ki sem jih počela med popivanjem. Ker imam dva otroka ponavadi pijem zvečer, ko jih spravim spat in seveda na skrivaj. Za moje početje ve tudi moj mož, vendar pa se trenutno ne razumeva najbolje in od njega ne morem pričakovati kakšne posebne pomoči. Za moje stanje poleg domačih ne ve nihče, saj uspešnno skrivam svojo odvisnost. V službi sem uspešna in na splošno zelo samostojna ženska, pomagati si znam pri vsem, le alkoholu se ne znam upreti. Ker ne želim, da bi ostali vedeli za moje težave, hkrati pa se želim odvaditi pitja alkohola vas prosim za nasvet kaj mi je storiti. Zanima me postopek prijave v AA in vse ostale informacije na poti do uspešne ozdravitve. Zanimajo me tudi izkušnje ostalih, ki so že uspešno ozdravljeni.
Moram povedati, da si zelo želim prebroditi moje težave, še posebno zaradi otrok, hkrati pa se zavedam, da pot ne bo lahka in da bom na tej poti sama, saj kot sem že omenila na moža ne morem preveč računati. Naj vam povem le, da edino, kar zna je poniževanje in posmeh moji šibkosti, ker pa ga imam rada, sem se odločila, da se najprej rešim alkohola, potem bom pa videla, če lahko rešim še zakon.
Vsake pomoči in podpore bi bila zelo vesela.

Pozdravljena,
ko sem prebrala tvoje pisanje se mije zahotelo da ti malo pišem.
Tudi moja družina se bojuje z alkoholno boleznijo. Sedaj eno leto v klubu AA. Hočem ti povedati le to, da če si si priznala, da si pred alkoholom nemočna je prava pot v kluv anonimnih alkoholikov vsaj za zaletek, da ugotoviš če že ni tako hudo , da brez uredne medicine ne bo šlo.
AAje skupnost anonimnih alkoholikov, ki ima svoje skupine po celi Sloveniji, in srečanja skoraj vsak dan. Meni pomaga že zahajanje v klub med sebi enake ljudi, kateri razumejo mojo bolezen. Da ne bom predloga – skratka poišči si pot v AA!

Lep pozdrav!
Me zelo veseli, da ste se odločili, da naredite nekaj v zvezi z Vašim alkoholizmom.
Želje in besede niso več dovolj zato od sedaj naprej štejejo samo dejanja. Napisal sem Vam nekaj telefonskih številk AA na katere se lahko obrnete in dobite vse informacije. Svetujem Vam, da še danes pokličete in se dogovorite za sprejem v skupino Anonimnih Alkoholikov. Ne odlašajte s klicem saj boste vedno težje poklicali. Uspešnost je odvisna od Vaše motiviranosti in želje. V skupini Vas bodo ljudje z veseljem sprejeli in podali informacije iz prve roke saj imajo vsi podobno izkušno v življenju.

* Program AA in AL-ANON (anonimni alkoholiki in njihovi svojci):
Telefon: 01 / 433-82-25; 01 / 548-15-70; 01 / 542-44-19; 01 / 230-18-83.

Omenjeni programi potekajo tudi v drugih krajih po Sloveniji, ne samo tam, kjer sem napisal telefonske številke. Če pokličete na omenjene telefonske številke, Vas bodo usmerili v ustrezne programe, ki so najbližje vašemu kraju bivanja.

Želim Vam veliko poguma! Prosim, če mi odpišete, ko boste poklicali.

Draga mami,le pogumno.Ravnajte po nasvetih g.Jereba.
Tudi moj mož(33) se zdravi ambulantno in naj povem,da je med mlajšimi v skupini.Že ob prihodu so nama starejši člani čestitali,ker sva prišla v zgodnji fazi alkoholizma.Pot omame gre drugače samo še navzdol proti samemu dnu.Mislim pa,da morate nujno poiskati nekoga,ki Vam bo stal ob strani.Naj Vam ne bo nerodno povedati svojim bližnjim,saj boste s tem odložili velik del bremena.Mož je na začetku povedal le staršem in najboljšim prijateljem,zdaj po 6.mesecih ve že večina najinih znancev.Odziv na njegovo odločitev je zelo pozitiven,čeprav se najde kdo z neumnimi pripombami.Take ponavadi vodi le zavist,saj sami ne zmorejo toliko moči.Mož je zelo ponosen na doseženo in z dvignjeno glavo stopa v prihodnost…
Ne mislite,da otroci ne čutijo Vaše stiske,če Vas ne vidijo pijane.Pomislite nanje in predvsem nase in to naj Vam da moč za odločilen korak.Storite to še danes…Prvi korak ste že naredila s tem,da ste se zavedla,da ste alkoholičarka.Ko to priznate sami sebi je potrebno poiskati samo še pravo pot.Mož je šel k svojemu zdravniku in ta ga je usmeril v ambulanto za mentalno zdravje,kjer poteka skupina pod vodstvom psihoterapevta.

Zavoljo Vas in vaših otrok želim,da bi Vam uspelo.

Mami31
Priključujem se mnenjem predhodno pisočih.
Tudi sam sem zdravljeni alkoholik in tudi mene je bilo NEUPRAVIČENO strah,
kaj si bodo mislili ljudje.
Pomembno je , da si si priznala bolezen zato si nemudoma poišči pomoč.
Sedaj ko to pišem verjetno že sodeluješ pri AA ,če pa to ni dovolj si poišči
strokovno pomoč , kot sem jo jaz veš ISPLAČA se že zaradi družine.
Lep pozdrav!
Miro

Pozdravljena,

le pogumno, vkljucite se v drustvo AA, ne dovolite si da bi vasi otroci ziveli z materjo alkoholicarko, sama sem to poskusila z ocetom, a ko se je po 10 letih odvadil piti je POSTAL NAJBOLJHSI OCKA NA SVETU. Se sedaj po 13 letih ko ga ni vec med nami SEM TAKO PONOSNA NANJ, PONOSNA DA SE JE RESIL TE PREKLETE ZASVOJENOSTI.

Poglejte v ocke teh vasih otrocickov, stisnite zobe in pojdite naprej, naprej..

Drzim pesti za vas.
Bruna

Najprej najlepsa hvala vsem za vase nasvete, sicer se vam javljam pozno pa vendar…. alkohola ne pijem ze nekje od novega leta dalje in po njem ne cutim nobene zelje. V tem casu se mi je zgodilo ogromno stvari, ki jih zelim deliti z vami.
Za treznost sem se odlocila sama, moz mi pri tem ni pomagal, zaradi tega in tudi ostalih problemov, ki sva jih imela sem se odlocila za locitev. Med tem casom sem spoznala moskega, ki mi stoji ob strani, me vzpodbuja in mi vraca voljo do zivljenja brez alkohola….
Mozu sem vse to povedala, razlozila z zeljo po mirni locitvi…tu pa nastane problem..Zavedam se, da sem v veliki meri kriva jaz in alkohol, vendar sem menja, da sta za locitev vedno potrebna dva, kar pa moj moz ne razume…..Sedaj pa se najhujse…grozi mi, da mi bo vzel otroka in bo dokazal, da sem alkoholik in ne morem skrbeti za otroke, čeprav sem ves čas zanju skrbela jaz, prav tako za vse gospodinjstvo in ostalo…..
Glede na to, da ste mi enkrat z nasveti ze pomagali, vas zopet prosim za pomoc! Ali mi res lahko zaradi preteklosti vzame moji puncki?

Pozdravljena!

Pred 10. leti sem bila v podobni situaciji. Pozdravila sem se sama, seveda, ko sem odšla od moža. Sedaj vem, da se mi je to dogajalo zato, da sem lažje prenašala varanje, poniževanje, nespoštovanje …Vam se je to dogajalo iz enakih razlogov, saj pravite, da ste prenehali, ki ste spoznali človeka, ki vas sprejema, razume in podpira. To je bistvo! Vaš mož pa je nesamozavesten slabič, ki vas ne ceni in ne spoštuje. Cenil vas bo takrat, ko boste za vedno zaprili vrata za seboj. “VODNJAK CENIŠ ŠELE, KO USAHNE”.

želim Vam lepše življenje!