lepo pozdravljeni!

Stara sem 23 let,čez mesec dni pričakujem prvega otroka.Moje vprašanje ni povezano s samim spolnim odnosom ampak s partnerjevo psiho v nosečnosti.Kar se tiče spolnih odnosov,lahko rečem da sem(bila) med bolj srečnimi,zaradi pogostosti,še bolj pa zaradi kvalitete.Mislim,da drug drugemu izpolnjujeva vse želje in potrebe,pa tudi z zvestobo vsaj jaz nimam problemov,prav tako ne čutim da bi bilo z njegove strani kaj spornega.
Od nekako šestega meseca naprej pa se moj partner spolnim odnosom izogiba,ali pa kar direktno reče ,da ne čuti potrebe.Jaz se ob tem počutim zapostavljeno,saj moja potreba po spolnosti ali samem ljubkovanju zaradi nosečnosti ni upadla,res pa je,da ne morem biti tako sproščena kot prej.ko me zavrne,se počutim zelo nezadovoljno,zapostavljeno in nekako tudi jezno,saj si je tudi on vsaj tako kot jaz želel tega otroka,postave pa vsaj zaenkrat ne morem imeti kot prej.Zanima me,ali je zavrnitev zaradi skrbi zaradi ploda,ali ga moja trenutna pojava res tako odbija ali pa mogoče mislite,da vzrok tiči kje drugje.Vem da bi to morala izvlečti iz njega,vendar me on odvrne s hladnim “no,pa res mi ni”in se o tem sploh ne želi pogovoarjati,kot da imam jaz namišljen problem.Prosila bi da mi odgovorijo tudi drugi moški ki imajo ali so imeli noseče žene,kako so oni to doživljali.Rada bi razumela partnerja ne da bi ga zaradi tega morala terorizirati s vprašanji,mogoče pa mi lahko kdo drug obrazloži.

Hvala,v mojem in v imenu nerojenega otroka,

Mojca

Spoštovana Mojca,
čiteratura navaja, da nekatere moške noseče ženske še posebno vzburjajo, drugim pa ženina nosečnost zmanjša libido.Ko pa se temu pridruži še skrb za nerojenega otroka……Če je stvar takšna , za sedaj penetracijo začasno opustita in se posvetita drugim alternativnim tehnikam zadovoljitve.