Spoštovani!

Na vas se obračam, ker imam velik problem, ki ga ne znam rešiti.
Zelo strah me je letenja z letalom. V drugačnih okoliščinah bi bilo lahko odločiti se, da pač ne bom letela, vendar je to zame zelo težko, nemogoče.
Moj mož je tujec, iz druge celine, kar pomeni, da nam polet ne uide, če gremo k njegovim na obisk. Moja hčerka je zaljubljena v tiste kraje, mene pa je groza, ko je treba sesti na avion. Oddahnem si, ko smo tam, pa me takoj spet zagrabi panika, da se bomo morali tudi vrniti.
Z možem načrtujeva drugega otroka. On si želi, da bi ga imeli pred poletjem 2003, da bi lahko odpotovali – potem bo to težje, ker gre septembra 2003 hčerka v šolo.
Jaz pa sem s svojim strahom že tako daleč, da računam, kdaj moram zanositi, da bom rodila kasneje, se pravi takrat, ko bo hčerka v šoli in ne bomo mogli iti. To leto se namreč lahko izgovorim na pomanjkanje dopusta.
Vem, da je to čisto zmedeno pismo, ampak strah pred letenjem mi ne da miru. Občutek imam, da me lahko doleti letalska nesreča. Strahu pred samo višino nimam.
Zaradi tega strahu sem postala sebična do družine, kajti vedno si spomnim nekaj, da ne gremo na pot. Do sedaj smo sicer 2x že bili in vedno sem si na tihem želela, da bi mi nekdo lahko zatrdil, da sem bila na avijonu zadnjič in da mi ne bo več treba leteti.

Pomagajte mi, svetujte mi, kaj naj storim. Ne bi rada prikrajšala moža in otroka, da obiskujeta sorodnike, tudi sama bi rada šla, nimam nič proti. Samo ta STRAH!!!

Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Sonia

Spoštovana Sonia,
če gre le za strah pred poletom, je rešitev preprosta: anksiolitik pred odhodom in morda še med poletom, nekaj povsem drugega pa je tesnobnost,ki vas preveva že zdaj,Tu se bo potrebno posvetiti psihološkim dejavnikom, to je področjem, kjer je strah možno realen in od koder ga le projecirate v polet.Možnosti je preveč, da bi lahko vse našteli: pd latentne bojazni da bi na drugi celini ostali za trajno, pa do dvomov v sedanjo resnično srečo.Razmislite o možnostih.Ker imate do načrtovanega poleta še dovolj časa, lahko poskusite z nenevarno in lahko priučljivo metodo vedenjske terapije- tehniko preplavljanja, ki sem jo na forumu že opisal.

Spoštovani,

resnično najlepša hvala za odgovor.
Zanima me, kako deluje anksiolitik in koliko časa, kajti pot do cilja običajno traja okoli 24 ur (običajno z 2 ali 3 vmesnimi postanki). Ali ima kakšne stranske učinke in koliko si med jemanjem sposoben normalno funkcionirati? To Vas sprašujem zato, ker potujem z majhnim otrokom, v prihodnosti pa bom (če bom zbrala pogum) potovala z dojenčkom. Kako je z jemanjem anksiolitika med dojenjem?

Tesnobnost in strah, ki ju čutim že sedaj se pojavljata vedno, ko pomislim na letalo. Sicer pa si tudi jaz včasih čisto zaželim, da bi ponovno potovali. Zakaj? Ker je hčerki pri sorodnikih lepo, ker je tudi meni zanimivo…

Strahu, da bi tam ostala za vedno, mislim, da nimam, ker vem, da bi se sicer lahko vrnila nazaj tudi sama z otroki (če ste mislili na strah, da bi se mož odločil ostati tam). Dvomi v sedanjo srečo – ne vem, mislim, da sem sicer dosti realna glede tega. Sem srečna, imam pa tudi probleme, v zakonu kdaj pa kdaj zaškripa, vendar so to tisti vsakdanji problemčki, ki se razrešijo brez težav. V preteklosti je bilo tega več, ker se je mož še “privajal” življenju in kulturi pri nas, ampak zdaj je to, mislim vsaj, za nama.

Če dobro premislim, je edina stvar oz. oseba, ki mi pri tem potovanju “ne odgovarja” moja ljuba tašča. Ampak tudi tu ne vem, če je razlog za strah pred letenjem. Je sicer res, da sem jaz jezna nanjo, ker prevzgaja otroka, ker se vmešava v ustaljen ritem in navade in ker tekmuje za pozornost moža in se celo zateka k namišljenim boleznim, da bi dosegla svoje.
Ampak jaz bi si še vedno rajši izbrala njen obisk pri nas kot da bi jaz morala tja, kar sem možu tudi povedala.
Mislite, da bi res lahko bila ona vzrok mojega strahu?

Jaz ne vem več, ampak vsakič, ko samo pomislim na let, me je groza. Kar vidim se pri strmoglavljenju letala. Sicer sem med leti doživela eno hujšo turbulenco in en zelo “strm” pristanek, med katerim sem tako močno čutila pritisk v glavi, da sem resnično mislila, da mi bo razneslo možgane (res boleče)… Ampak strah je obstajal že prej. Ne vem pa, zakaj. In ne znam se ga znebiti.

Lep pozdrav!

Sonia

Spoštovana Sonia,

anksiolitiki, kot so Apaurin, Lexaurin, Lexilium, Lekotam, Helex, Xanax, Ansilan, Loram, Tavor in še bi jih lahko naštevali (nekateri med njimi so zgolj različna imena za isto substanco) delujejo v načelu 4 – 6 ur, odvisno od krvnega obtoka in telesne teže, tako da odmerek lahko ponovite med daljšim poletom tudi do 3x. Vsi anksiolitiki, ki jih zaužije mati, se izločajo z mlekom, zato njihovo jemanje med dojenjem odsvetujemo, saj lahko nezaželeno delujejo na dihalni center dojenčka.