Pozdravljeni,

Oglašam se vam prvič in upam, da bom deležna kakšnega nasveta.

Moj veliki problem je primerjanje z drugimi – že od malega to počnem. Tako si vedno želim doseči več bolj zaradi tega, da bom boljša od drugih kot zato, ker si sama to resnično želim. Včasih me stane veliko potrpljenja, da se neham primerjati z nekom. Včasih pa mi to enostavno ne uspe.

Trenutni problem je moja svakinja. Mogoče je to zato, ker me je še mož včasih primerjal z njo; odkar sem mu povedala, da me to moti, tega ne počne več. Že prej je bilo nekaj dogodkov, kjer so vsi govorili, kako je super in čutila sem tiho primerjanje z mano.

Pred pol leta sem imela spontani splav in… kot da bi mi usoda hotela poslati še hujšo preizkušnjo, bo ona rodila isti mesec, kot bi morala sama. Ob vsakem dogodku v zvezi s tem pomislim, da bi se morale te stvari meni dogajati. Na trenutke se počutim, kot da se mi dogaja najhujša krivica, v bistvu pa vem, da je problem samo v moji glavi. Ona ni nič kriva za to, kar se meni dogaja, rada pa bi, da bi se lahko veselila z njo. In strah me je, da bom tudi v njenem otroku vedno videla svojega…

Eni si pa znamo zakomplicirati življenje, a ne?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Mary

Spoštovana Mary,

ste preprosto bolj občutljivi kot večina drugih ljudi in s to svojo pbčutljivostjo se boste morali navaditi živeti. Stvari se bodo vsaj malo spremenile, ko boste tudi vi imeli svojega otroka.