Spoštovani,

že nekaj časa opažam, da se bolje počutim v temnejših prostorih ali celo v popolni temi, kot pa na svetlem. Tudi ponoči oz. v večernih urah je koncentracija večja in misli bolj tečejo kot podnevi pa tudi počutim se manj utesnjenega. Zato se mi je bioritem v zadnjem času popolnoma obrnil in hodim spat med 3 in 5 uro zjutraj, pa tudi neke potrebe po spanju ne čutim. Zanima pa me, ali mi lahko ta pojav razložite iz vašega stališča. Podnevi je koncentracija na absolutni ničli, to sicer že od nekdaj.

LP, miki

Spoštovani Miki,

produktivni čas je pri različnih ljudeh različen, tako govorimo o individualnem bioritmu znotraj katerega si lahko optimalno razporedimo obveznosti. Žal vsi nimajo možnosti, da bi delali, ko se najbolje počutijo in tako si le redki izbranci omogočijo delovnik, ki se v celoti pokriva z njihovim bioritmom. Neredko vidimo afiniteto do mraka in noči pri ljudeh s socialno fobijo, vendar gre pri tem za obrambni mehanizem, ki jih+m je v bistvu zoprn, vendar vseeno manj neprijeten kot anksioznost, ki jo doživljajo ob belem dnevu sredi množice. Z vajo se da bioritem tudi nekoliko modificirati, živ primer so vsi, ki morajo občasno opravljati nočne turnuse.
PS: mnogi študentje zatrjujejo, da so najbolj učinkoviti ponoči, saj je takrat najmanj motečih dejavnikov.