Ne razumem..
…kaj se pravzaprav včasih dogaja pri meni. Prebiram Vaš odgovore in vidim, da nekako tega odgovora še ni bilo omenjenega, če je bil, me prosim napotite kar tja.
Problem pa je slednji in sicer: Po večih daljših zvezah (po dve leti), sem ugotovila, da jo pravzaprav vedno pokvarim jaz. Po približno enem letu si začnem kar govoriti, kako je veze že tako ali tako skoraj konec, kako jo je brez veze “javno” kazati, ker jo bo vseeno kmalu konec. In ko me kdo vpraša….včasih kar rečem da je konec, čeprav ni….Zmedena sem. Res pa je…da se trudim. Ne razumem svojega vedenja. Sem zelo čustvena oseba, pokažem pa samo jezo in srd. Sploh ne morem drugače in zaradi tega trpim. Če se nekdo do mene obnaša agresivno…se obnašam dvojno nazaj in si pri tem ne morem pomagati.
Na ljudi s katerimi živim (starši in fant), pa nekako reagiram too much. Imam prav neke agresivne izpade…res je, da mi krojijo življenje in da vsi vedo kaj je zame najboljše (glede na to da sem samostojna in niti približno ne več najstnica)…in postanem dobesedno samouničevalna, ker jih imam zares dosti.
Kakšen vedenjski vzorec je to? Kaj je narobe z mano?
Hvala in lep pozdrav.
Tiana
Pozdravljeni!
Mene zanima Andrej, kaksne ima to veze ce je iz Srbije ali pa ne, mislis da je pri srbih temperametnost v genih. Moji starsi so iz juga in moram priznati da je pa tale tvoj komentar too much. Sicer pa Tiana jaz sem imel tudi punco in ko jo je kdo vprasal kdo pa je ta (s tem mislim nase), ah to je samo moj prijatelj in moram priznati, da sem se vedno pocutil malo odrinjenega. Kot da se me je sramovala. Kar trudi se da ne bos taka, ker to je res morece.
Aja, uglavnem ona je bila slovenka (ni bila z juga)
Srecno!