Lepo pozdravljeni!
Sem obupana 25-letnica, ki ne najde več rešitve! Vem, da se je o podobnih težavah že pisalo, toda naj še sama povem nekaj o sebi in moji nemogoči situaciji. Moj problem je v tem, da sem bolestno ljubosumna, nesamozavestna, odvisna od odnosov…Vse pa se je začelo, ko sem srečala svojega fanta, s katerim sem sedaj skupaj slabe pol leta. Blazno ga ljubim in kaj takega še nisem čutila.Ko sva skupaj, doživljam nebesa na zemlji. A poleg ljubezni me prevevajo negativna čustva, kot so bolestna ljubosumnost, ki mi ne da dihati in potreba, da bi bil ves čas ob meni, kar je nemogoče, ker ne živiva v istem kraju. Ljubosumna sem na vse, na njegove bivše, ki jih je bilo kar nekaj, na vse prijateljice, ki jih ima, na ženske, ki jih le pogleda..IN ker nisva vsak dan skupaj, se ves čas sprašujem, kdaj me bo prevaral (kajti to je v preteklosti že počel) in samo trepetam. Moja duševna stiska je zelo velika, saj cele noči ne spim in se le nemirno premetavam po postelji, se tresem, zagotovo se vsak dan nekajkrat zjočem, nimam nobenega življenja več, saj sem postala apatična in sem zmožna ležati ali sedeti pri miru ves dan, seveda z nemirnimi mislimi… O tem sem se veliko pogovarjala z različnimi ljudmi in razumem njihove razloge in ponujene nasvete, a kaj ko mi nič ne pomaga. Fant mi zagotavlja, da me ima rad, a mi je že rekel, da naj obiščem psihiatra, ker sem s svojimi izpadi že globoko zabredla…Namreč jočem tudi pred njim, ko sva skupaj in obvezno, ko se posloviva, pa čeprav le za dva dni…Povedal mi je vse o svoji preteklosti, ki je bila zelo pestra, a mi zagotavlja, da se je znorel in da sedaj točno ve, kaj hoče. Da pa jaz s svojimi izpadi želim, da bi me prevaral. Poleg vsega tega ima tudi poklic, kjer se srečuje z veliko ženskami in kar me najbolj boli, je to, da še vedno prijateljuje z nekaterimi bivšimi.
Zelo si želim, da bi se vrnilo moje prejšnje življenje, saj se ljudje kar čudijo moji spremembi. V službi zelo težko normalno funkcioniram, saj neprestano mislim le na njega in na to, kaj počne in s kom je.Ves čas si poskušam govoriti, da ni edini fant in da bi se moralo življenje nadaljevati tudi, če bi ga izgubila, a ko imam panični napad, mi nič ne pomaga…
Ali sploh obstaja kakšna pot iz tega? Zdi se mi namreč, da se pogrezam vedno globlje in globlje in da temu breznu ni videti dna, če pa dno že obstaja, pa me tam čaka smrt. Da, tudi na to sem že pomislila…
Drugače sem obdana z samimi ljubečimi ljudmi, a mi to ne pomaga, saj je vse moje bistvo usmerjeno v fanta.
Lepo prosim, če mi lahko svetujete, kako naj se rešim tega pekla v sebi… Poskušala sem s pozitivnimi afirmacijami, mišljenjem, a mi nič ne daje rezultatov. Bom res vse življenje nesrečna, ljubosumna in se vsak trenutek spraševala, če ni morda ravno zdaj srečal primernejšo žensko?

Spopštovana Zala, v vašem primeru bo prepričevanje s katerekoli strani imelo enak uspeh, kot vsi poskusi doslej.Vaše samospoštovanje je že hudo načeto, saj ste ljubosumni tudi na tiste ženske, ki so manj privlačne od vas, starejše ali imajo še kak slabši atribut.Odločitev za psihiatra bo kar prava, saj je načinov za krepitev samospoštovanja več in bo zdravnik gotovo izbral pravega ( od podrobno razloženih tehnik za pridobitev samospoštovanja, prilagojenih vašim osebnostnim značilnostim pa do “bližnjice” z zdravili.)