prekinitev zveze
Spoštovani!
Najprej vas lepo pozdravljam in upam da mi boste lahko pomagali.
Sem 24 letno dekle, z fantom hodim dobrih 5 let in odnos ni več to kar je bil in iz določenih razlogov bi rada prekinila zvezo, ker ne zdržim več. Po drugi strani pa si ne predstavljam kako bom brez tega fanta in kje bom najdla moč da bom vztrajala pri svoji odločitvi. Kaj mi predlagate, ker resnično z njim ne gre, brez njega pa tudi ne!
Hvala za vaš odgovor!
Spoštovana Tinkara,
odločitev je vedno razultat tehtanja argumentov za in proti.Poskusite si v miru našteti tiste “določene razloge”,zaradi katerih bi prekinili zvezo pa se vam bodo nemara zdeli manj pomembni od onih, da bi jo ohranili.Vprašajte se tudi po posledicah, saj boste te v vsakem primeru nosili sami.
Pozdravljena,
Tudi sama sem 24 letno dekle, ki skuša končati dolgoletno vezo. Tudi sama ne zdržim več v takem odnosu, ki je postal monoton in nezanimiv, pasiven. Zelo se imava rada, vendar se niti ne trudiva več, čeprav si na nek način želiva ostati skupaj. Morda zaradi tiste navezanosti, navade, da se vsak dan vidiva, pokličeva, zaradi strahu, kako bova funkcionirala drug brez drugega (s kom iti na morje, koga poklicati, ko ti je hudo, h komu se stisniti, saj sva se v teh letih čisto izolirala od okolice in dejansko postala eno).
Vedi eno- časa o tem, da sprejmeš tako pomembno odločitev, je dovolj. Ni ti postavljen rok, nihče te k temu ne sili. Poskusi spremeniti svoj način življenja- privošči si kakšno zabavo, da spoznaš nove, zanimive ljudi, poskusi v stvareh, ki si jih sedaj delila z njim,postati bolj samostojna. Poišči podporo v starših, prijateljih, kajti potrebuješ njihovo podporo. Pravijo, da je življenje kratko, če si srečen, in zelo dolgo, če si nesrečen.Pomisli, da bi morala z njim preživeti še pet, pa še pet, pa še 20 let, ko tudi takega odnosa, kot ga imata danes, ne bi bilo, temveč samo zagrenjenost, nezadovoljstvo, celo sovražnost. Življenje je zelo kratko in samo eno. Samo enkrat živiš in če nisi srečen, je potem vse zamanj. Vzemi si časa, kolikor rabiš, to je samo tvoja odločite, vse spremembe, ki bi poboljšale vajin odnos, so le kratkotrajne, začasne. Jaz sem svojega prosila, da si vzameva pavzo drug od drugega, ker sem že tako negativno nastrojena proti njemu, da iščem le še napake in dejansko ne vem, ali želim v tem odnosu vztrajati. Zato bova za nekaj časa prekinila, kolikor pač potrebujeva, da ugotoviva, ali se imava rada dovolj, ali ne.
Draga Tinkara, premladi sva že, da bi trpeli v vezi.In še vedno dovolj mladi, da najdeva nove partnerje. 5 let ni nobena doba proti celemu življenju, ki bi ga morala preživeti z njim (tolažim tudi sebe, ha,ha).. Vem, da je lažje svetovati, kot to narediti, saj zase vem, da bom prišla domov in spet tehtala, ali ja ali ne…Čeprav vem, da je neizogibno. Poznam pa pare, ki so se po prekinitvi čez 2-3 leta spet srečali in obnovili vezo. Ne boj se pogovora, boš videla, da je tudi on že to začutil in da razmišlja podobno..
Veliko sreče, poguma in prijateljev ti želimTinkara je pisal/pisala:
>
> Spoštovani!
>
> Najprej vas lepo pozdravljam in upam da mi boste lahko
> pomagali.
> Sem 24 letno dekle, z fantom hodim dobrih 5 let in odnos ni
> več to kar je bil in iz določenih razlogov bi rada prekinila
> zvezo, ker ne zdržim več. Po drugi strani pa si ne
> predstavljam kako bom brez tega fanta in kje bom najdla moč
> da bom vztrajala pri svoji odločitvi. Kaj mi predlagate, ker
> resnično z njim ne gre, brez njega pa tudi ne!
>
> Hvala za vaš odgovor!
To kar pišeta deklete je nekaj normalnega. Z leti pač iskric ni več. Če v teh letih nista uspeli zgraditi kaj več v odnosu potem se bosta morali zamisliti nad svojo in fantovo sposobnostjo trajne zveze. Enako bo namreč kasneje v zakonu. Preberita knjigo Najina ljubezen, ki je prevod ameriškega psihoterapevta. Knjiga govori ravno o tem kako zgraditi poln in izpolnjujoč odnos. Nekaterim je to uspelo šele po 20 letih zakona kar vidve iščeta že danes.
Je pa seveda lahko tudi rešitev to, da skačeš iz zveze v zvezo in vsakič znova doživiš ognjemet, ki traja leto, morda dve. Potem pa zopet stara zgodba.
Pri 24ih je sicer še čas, vendar običajno dekleta, ki za seboj pustijo 5 let življenja za nekega fanta, težko najdejo pravo nadomestilo. Vedno znova se vračajo z mislimi nazaj. Zagotovo sta obe “dolgoprogašici”. Torej bo moral biti naslednji fant pravi, sicer bosta že malo stari in tudi manj zanimivi. Poznata tisto: “vsi dobri fantje so že poročeni…”
Moj predlog: preberite kakšno knjigo, vprašajte za nasvet starejše in izkušene, ki imajo uspešno zvezo ali se na to spoznajo in poskusite s fantom zgraditi nov odnos. Samo ne iskati rešitev v otroku ali čem podobnem.
Zopet pozdrav,
5 let je resnično dolga doba in razumeti je, da se človek v tem času še razvija v dokončno oblikovano osebnost. V času tega odraščanja lahko spozna, da so njegove in partnerjeve potrebe in način, kako preživeti življenje, različni tako zelo, da kompromis ni možen.Ljubezen morda še obstaja, vendar ga zasenčijo medsebojno različni interesi. Midva sva začela vezo v začetku mojega študija in končala ob diplomi. V tem času sem izoblikovala svoj pogled na svet, ki pa ga ne morem deliti z njim, saj se s tem ne strinja. Kako potemtakem živeti ob človeku, ki v svojem življenju stagnira, saj si ne želi ničesar več, sama pa sem še polna energije in bi jo rada z nekom delila, sam pa se temu izogiba in upira. Strinjam se z g. Romanom, da so najboljši fantje že oddani, a si tudi ne predtavljam odnosa, ki bi me še naprej dušil. Knjigo pa si bom vsekakor prebrala.
Še avtor knjige: Dr Harville Hendrix
Špela, za seboj imam nekaj zvez in povem ti, da se to dogaja celo življenje. Prej ko slej prideš do tega, da si presenečen in se vprašaš, če je to res ta isti človek, ki ga poznam toliko let. K temu te pripeljejo določeni trenutki, ki predstavljajo pomembne mejnike v življenju. Ko se npr. odločata s partnerjem, da se bo eden preselil k drugemu, ali ko se odločata za družino pa se je treba marsikaj dogovoriti (kako se bo vzgajal otrok, kdo bo kaj delal v zakonu, itd.).
Moji starši imajo odličen zakon, ki traja preko 30 let. Pa vendar mi je mama pred nekaj leti dejala, da je od očeta doživela nekaj ob čemer je obnemela. Spraševala se je ali res poznam tega človeka s katerim vsak večer ležem in se zjutraj zbudim že več desetletij. Rabila je kar dolgo, da je sprejela “novost”.
Mislim pa, da imaš vendarle tudi ti prav. Morda niti ni najbolje, če preveč mladi “rinejo” v preveč resno zvezo in potem ni časa za nabiranje izkušenj.
P.S. Kar se tiče dobrih moških, sem eden redkih, ki je še “frej”. Ha ha
Pozdravljen,
Živim v družini staršev, ki se imasta zelo rada, ob prepirih pa izbruhnejo očitki, kako je mož pasiven, nikamor se mu ne ljubi že od začetka zakona, ne pleše, ne da se mu v gledališče, še na sprehod ne, na morje naju pošlje same češ, naj uživava, on bo pa raje pred televizijo. Moj fant je že od samega začetka isti moj oče. Po duši dober, da ga iščeš z lučjo, delaven, marljiv, na žalost pa pasiven, brez kakršne koli inicijative, zvečer bi z mano samo TV gledal, poleti bi šel sam z mano na morje, Novo leto bi praznoval v stanovanju…Sama pa sem zelo družaben človek, imam veliko prijateljev, sem polna energije in ambicij, željna druženj, socialnega življenja (pa ne govorim o diskotekah, tja grem s prijatelji, temveč druženja ob večerih, ob dobri kapljiči, ali pa da gremo posedet na teraso v poletnih dneh..). Pa vse, čegar se lotim, sem sama- želim si na fitnes, jezikovni tečaj, plesne, kdaj čez vikend v hribe ali pa na morje. Sem tip, ki se mi ni hudo vsesti v avto in zapeljati na izlet v Benetke, in ničesar ne morem deliti z njim, ker, kot pravi-daj mi čas. Vsa ta leta skupaj, pa se ni premaknil za ped. Upanje, da bo “odrasel”in si vzel čas tudi za te reči, je odveč. Je pač zapečkar in z leti bo še huje.Ob njem sem postala čisto zagrenjena, slabe volje, nič se več ne dogaja, pri 24 je moje življenje ena sama rutina-prezgodaj…
Spoštovana Špela,
verjetno ste preiskusili že vse načine, da bi ga privabili s seboj, zato tudi ne poznam čarobnega sredstva, ki bi ga osebnostno spremenilo. Če sta vajina značaja tako zelo različna verjetno vajina zveza tudi v bodoče ne bo trdna, zato se vprašajte, ali bi takšne odnose zmogli prestajati še 20 ali več let. V vsakem primeru boste za svojo odločitev odgovorni in boste posledice nosili sami.