Pozdravljeni,

stara sem 16,5 let in imam nekaj težav. Namreč, ko dobim včasih v roke nož, ali kaj podobnega, se takoj vprašam, kako bi bilo, če bi z njim zabodla najbližjo osebo. Kako bi potekalo njeno umiranje, krvavenje itd. Kajpak s takimi mislimi takoj preneham, ampak vseeno so prisotne… Drugače nisem agresivna, ampak bolj tiha, zadržana, lena. Opažam pa, da sem zelo ljubosumna na svojo prijateljico – zavidam ji vse, kar ima, čeprav v bistvu sploh nisva taki prijateljici. Morda je temu vzrok to, da sem bila v preteklosti z njo ‘najboljša prijateljica’, potem pa sva se odtujili, ona si je našla drugo, jaz pa sem postala in sem še zdaj zelo zaprta, ko treba govoriti o svojih občutkih.
Poleg tega se mi večkrat zgodi, da se mi v enem trenutku ‘podre’ ves spomin v glavi, kot da bi nastala črna luknja in se ne spomnim stvari, ki sem jo znala še pred desetimi sekundami. To je pogosto in zelo moteče pri pisanju domačih in seveda tudi šolskih nalog. Enkrat se mi je močno stemnilo pred očmi, ko sem vstala iz kavča in segla na visoko polico, tako da sem kar omedlela.
Drugače prihajam iz ločene družine (oče je tudi pil), živim z mamo, sem inteligentna, v šoli mi gre kar dobro, hujših bolezni pa v družini nimamo, razen moje zelo visoke dioptrije (ki je nisem po nikomur podedovala).

Ne vem, kaj naj si mislim. Mogoče so opisane težave le prehodne narave in se bodo čez nekaj let končale. Ali pa bom odrasla v psihopata.

Lep pozdrav,

Ssara

Spoštovana Ssara,
Težavice, kakršne imate vi ,tarejo pribljižno 14% ljudi, med tistim,ki se intenzivno izobražujejo, pa je tega še več.Gre za prisilne misli,ki običajno minejo same, sicer pa jih je mogoče dovolj dobro obvladati s psihoterapijo, v najslabšem primeru pa še z dodatkom zdravil.Vrtoglavico ob vstajanju imate zaradi nerazgibane cirkulacije krvi in jo je mogoče zlahka preprečiti z redno fizično aktivnostjo ( šport), ali pa se pred vstajanjem najprej usedite, nekajkrat globoko vdihnite ,ali napnite mišice v nogah