Nemogoca mama
Lepo pozdravljeni!
Mocno upam, da mi boste lahko kako pomagali, saj preprosto ne vem vec, na koga naj se obrnem.
Stara sem 19 let, prihajam iz urejene druzine. Problem ni v moji druzini. Imam fanta, ki je star toliko kot jaz. Najvecji problem predstavlja njegova mama.
Poskusala vam bom na najkrajsi nacin prikazati polozaj, v katerem sem.
S fantom hodiva ze skoraj 3 leta. Na zacetku je kaksnih 6 mesecev bilo super. Potem pa me je fant predstavil starsem. Njegov oce me ima zelo rad. Najprej se mi je zdelo, da me ima rada tudi njegova mama. Cez cas pa sem videla, da je bilo vse samo pretvarjanje. In od takrat se izogibam njegove mame in njihove ulice.
Fantova mama izvaja nad svojim sinom psihicni teror. Kar ni v mejah normale.
Fant mi je sele po dolgem casu povedal, kaj mu mama govori o meni, pa ceprav o meni ne ve skoraj nic.
Rekla je, da sem polna kompleksov, da se lazem, da ga ovijam okrog prsta, da bi rada bila z njim noseca samo zato, da bi ga obdrzala in da bi se lahko polastila njihovega premozenja in jo izrinila iz hise. In da je vse to bil nacrt cele nase druzine ze od nekdaj. Obtozila me je tudi, da sem psihicno motena oseba in da bi me bilo treba zapreti. Isto je trdila za mojega fanta. Enkrat je ze klicala nekam, pa si je ocitno premislila.
Naj povem, da je vse to naredila ona sama: s 5 let mlajsim fantom (ocetom mojega fanta) je zanosila, ker ga ni hotela izgubiti. On je bil takrat star toliko kot je zdaj moj fant. Svojim starsem je rekla, da bosta kmalu nepokretna in da ce hoceta, da bo skrbela zanju, naj ji ze zdaj v oporoki zapustita vse, kar imata, drugace ju bo dala v dom. Skregana je z vsemi sorodniki in sosedi.
Njen moz prihaja domov samo ob vecerih, ker ne more prenasati njenega norenja po hisi. Je samo lutka, ki nima doma nobene besede, ceprav vem, da je na strani svojega sina.
Moj fant ima tudi starejso sestro, ki pa je ze pri 16-ih letih odsla od doma, ker je bila mama do nje ista.
Vsak dan je isti – od jutra do vecera. Mama najde neko malenkost in iz tega potem vlece niti in ga nadira za vse, kar je ali ni naredil.
Prepovedala mu je, da bi me klical, da bi v njeni hisi omenil moje ime, da bi me videval. Vzela mu je vse – prijatelje, hobije, mene… Zdaj je zacela vpletati se mojo druzino, ki je sploh ne pozna. Pred mojim fantom nas in mene zmerja z zaljivkami.
Na sreco se noceva predati in vztrajava skupaj, ceprav je postalo nevzdrzno. Oba trpiva.
Zdaj pa vas vprasam – je normalno, da lastna mati rece svojemu sinu, da bi bilo se najboljse, ce bi umrl, da bi bilo vse, kar bi morala narediti to, da bi mu postavila nagrobnik? Ali pa to, da upa, da ga ne bo nikoli vec videla?
Izvedela sem se, da je kot majhna puncka bila fizicno zlorabljena od lastnega brata (ne vem ali tudi spolno). Ze pred tem pa je mucila in ubijala zivali (zabe, macke…).
Danes ga je vrgla iz hise. Brez vsakega opozorila.
Moj fant je pred njo vedno ponizen in ce le more, se izogne prepiru. To vem.
Mislim, da si moj fant ne zasluzi vsega tega terorja. Ker nima lastnih dohodkov, ne more nikamor.
Ali mi lahko prosim poveste, kaj se da narediti? Sodelavke so ji ze svetovale, naj obisce psihologa, pa jo je to samo razkurilo.
Najbolj zanimivo pa je to, da je odlicna igralka. Mene je na zacetku prepricala, da je najboljsa mama na svetu. Potem pa je pokazala pravi obraz.
Kaj naj narediva s fantom? Tako ne moreva vec ziveti. Njegova mama nama greni zivljenje. Pa ne bi rekla, ce bi se obnasala do naju tako z razlogom. A razloga nima.
Hvala lepa za ogdovor.
Julija
Ponovno vas pozdravljam,
jaz sem studentka 1. letnika, moj fant pa 4. letnik gimnazije. Nisva zaposlena, ampak vse bolj razmisljava o dodatnem delu, saj bi tako postala bolj neodvisna.
V bistvu sem vam pisala tudi na fantovo zeljo. Meni ni hudega, razen psihicne bolecine, ker mu ne morem pomagati, ko vidim kako trpi. On je tisti, ki najbolj trpi pri vsej stvari.
Ce bi se lahko, bi se ze zdavnaj odselil. Problem je tudi v tem, da sva iz Ljubljane in tako tudi med njegovim studijem ne bo nic bolje, saj bo moral prihajati domov.
Moj fant je poskusil ze vse – poskusal se je z mamo pogovoriti, napisal ji je pismo (katerega je strgala, se preden ga je prebrala), pogovoril se je z ocetom (ta je rekel, da ve, kaksna je mama, pa da ne more nic storiti), in tako se je situacija samo poslabsala.
Oce je vcasih na fantovi strani. Ampak problem je v tem, da njemu ne manjka nic. Domov pride ob vecerih, da se izogne prepirom. Ima nekoga, ki skrbi zanj. To je tudi povedal mojemu fantu.
Moji starsi vedo, kaksno mamo ima moj fant. Ampak se ne zavedata, da je stvar tako resna. Mislita, da fantova mama govori vse te grozne reci v jezi, ko se ne more kontrolirati. Pa ni res. Dobro ve, kaj govori.
Njeno nacelo je, kot je rekla sama, “Nikoli nicesar ne priznaj!”. Ko fant pove ocetu, kaj je bilo, njegova mama vse obrne na glavo in vse, kar je sama naredila, pripise mojemu fantu.
Fant pravi, da se v pogovoru ali prepiru z njo ne da zmagati. Ce jo nekaj vprasa, mu odgovori z vprasanjem. Ali pa odpre novo temo in najde nove stvari, s katerimi ga lahko prizadane.
Najveckrat uporabi to, da mu zacne v najslabsi luci predstavljati mene (pa me sploh ne pozna tako dobro). Mislim, da ce ti nekdo konstantno nekaj ponavlja, da zacnes to potem ze nekako verjeti. To mi je rekel tudi fant. Njegova mama mu kar naprej govori, da ga ovijam okoli prsta, da mu lazem, da ga varam, da sem grda in debela, da sem psihicno motena oseba, ki bi ga rada unicila, da so moji starsi “zadnji drek”, da me naj pusti, da sem nesramna in da sem polna kompleksov, da bi rada bila noseca z njim zato, da bi ga obdrzala…in podobno.
Enkrat sem ze obiskala svetovalko za taksne stvari, pa mi je rekla, da fantova mama vse svoje lastnosti prenasa name.
Mislim, da sem ze omenila, da je sama pri 24. zanosila z 19 letnim fantom, samo, da bi ga obdrzala. Poleg tega je se pred nekaj leti imela prekomerno telesno tezo in jo je bilo sram iti na ulico.
Morda so pomembni tudi naslednji podatki: stara je 50 let, profesorica tujega jezika na neki srednji soli, ne verjame v nic drugega kot v materialni svet (ne verjame, da obstaja kaj vec kot fizicno telo, ne verjame, da imamo duso, nikoli ni verjela v nic). Zelo pomemben ji je denar. Ko sem ji se preden sem bila sprejeta na ta faks, omenila, kaj grem studirat, se je zelo razburila in se zacela dreti name, da kako sem lahko tako neumna, da sem se odlocila za to. Da naj grem raje studirati pravo, da bom vec zasluzila, da iz mene ne bo nikoli nic…
Ne vem, zakaj me tako ponizuje pred fantom. Sam mi je rekel, da mu je to najhuje. Da se nekako prenese, da se za vsako melankost znasa nad njim, ne prenese pa tega, da tako govori o meni.
Nikoli ji nisem nic naredila. Ko sem bila pri njih, sem ji vedno pomagala, nikoli ji nisem oporekala, vedno sem bila prijazna…
Naj se povem, da sva s fantom skupaj skoraj 3 leta. Od tega je bila prve pol leta do mene nekako prijazna (se je pretvarjala, da sem ji vsec). In to tako dobro, da sem jaz svojim starsem rekla, kako popolno mamo ima moj fant. Zda pa mi je fant povedal, da je ze takrat grdo govorila o meni in ga prepricevala, naj me pusti.
Fant ima 4 leta starejso sestro, ki je ze pri 16-ih odsla od doma, zaradi nemogoce mame. Mama jo je odpisala in je ni vec priznavala za hcerko, pa tudi financno ji ne pomaga. Zdaj pa je sestra zacela prihajati na obiske. Vem, da me tudi ona ne prenese. Pa me se nikoli v zivljenju ni videla. Moj fant je rekel, da je veckrat slisal, kako z mamo veckrat govorita o meni in o njem – same slabe stvari.
Pred priblizno enim letom, ko je mama najbolj norela, sem fantu predlagala, naj ji rece, da sva sla narazen. Saj si je mama tega zelela. Mislila sem, da bo morda vsaj za nekaj casa nehala s psihicnim terorjem. Pa ni! Njene prve besede so bile – “Saj sem vedela, da je ta kurba nicvredna. A zdaj te je pa kar pustila?”
Potem ji je fant rekel se, da je vse to zaradi nje in zakaj nama to dela. In da nisva sla narazen, da ga je samo zanimalo, kaj bo rekla. Pa je rekla, da ce bova sla narazen, da bova sla zaradi mene, ker sem psihicno motena, grda, zakompleksana…In tako se je ponovilo vse od zacetka.
Znasla sva se v zacaranem krogu – ne najdeva poti ven. Fant je rekel, da si zeli stran, da ne ve, kako bo zivel naprej v taksnih razmerah. Jaz pa tudi ne. S fantom drugace nimava problemov, srecna sva, ne prepirava se, odlicno se razumeva.
Zakaj mama ne privosci sinu srece? Sam ji je ze povedal, da je srecen z mano in da nisem taksna, kot ona pravi da sem.
Ce potrebujete se kakrsenkoli podatek, mi prosim povejte.
Najlepsa hvala za Vaso pomoc, Vi ste se najino edino upanje.
Julija
spoštovana Julija,
šele na koncu svojega obširnega pisma ste povedali tisto, kar je za vaju bistveno in to je, da se s fantom odlično razumeta.Zaradi finančne odvisnosti bo pač fant moral sprejemati pogoje za življenje, ki mu jih bosta postavljala starša,svobode v odločitvi, koga bo cenil, spoštoval, ljubil in želel pa mu nihče ne more kratiti.Pripravita se na dolgotrajno “bojevanje” za priznanje vajine zveze tudi s s strani staršev, seveda predvsem fantove mame.
Julija,
kakor slutiš in zaradi tega si se tudi obrnila na ta forum, bo mami z dolgoletnim terorjem uspelo počasi zastrupiti vajin odnos. Če se večkrat na dan posveča temi, kako si ti neznosna, grozna in te obklada s psovkami, je sicer logična reakcija fanta upor, pa vendar vse to vanj vnese tudi seme dvoma, kar dolgoročno za vajin odnos ni dobro. Prav tako se vedenjski vzorec matere prenaša tudi na otroke (odtod vedenje sestre!). Zato je edina rešitev (in res edina), da se fant čimprej preseli. Vprašaj doma, če je kakšna možnost, da se mu dodeli ločeno sobo. Nenazadnje sta skupaj že dlje časa in lahko se kako dogovorite. Če bo študij nadaljeval, imajo do njega starši tudi finančne obveznosti – po zakonu, tako da se verjetno vsaj na delno pomoč lahko obrne na očeta. Resnično je v Lj hud stanovanjski problem za študente, iz lastnih izkušenj pa ti povem, da se kakšna poceni (sicer plesniva, vlažna in mrzla) luknja tudi še najde. Pa kakšno delo preko študentskega servisa. Kačo strupenjačo pa bo treba začeti popolnoma ignorirati in izločiti iz življenja. In se z njo sploh ne obremenjevati več, niti razglabljati o njej.